Ali v primeru, ko je uradna oseba na lastno željo premeščena na drug območni urad istega organa, ostane krajevno pristojen za reševanje že začetih postopkov območni urad, pri katerem je bil postopek začet, ali se krajevna pristojnost prenese s premestitivijo uradne osebe, kateri so zadeve dodeljene?

V vsakem upravnem postopku je vprašanje stvarne in krajevne pristojnosti organa ključno procesno vprašanje, saj od njega ni odvisna le zakonitost postopka, temveč tudi učinkovitost in pravna varnost strank. Pristojnost pomeni, da je za odločanje v določeni zadevi izključno pooblaščen organ, ki mu to nalaga zakon, in sicer z vidika področja (stvarna pristojnost) ter z vidika teritorialne vezanosti (krajevna pristojnost). Organ mora postopek voditi in v njem odločiti, ne da bi se temu izmikal ali prevzemal pristojnosti drugega organa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 69). Na pristojnost mora organ paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (23. člen ZUP).

Po 22. členu ZUP se krajevna pristojnost določi glede na okoliščine iz 1. odstavka, in sicer praviloma:

1. po stalnem prebivališču oziroma sedežu stranke,
2. v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine – po kraju,
3. v zadevah, ki se nanašajo na dejavnosti državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in pravnih oseb – po njihovem sedežu; v zadevah, ki se nanašajo na dejavnosti njihovih enot – po sedežu enote,
4. v zadevah, ki se nanašajo na poklicno dejavnost posameznikov, ki se opravlja v določenem kraju – po kraju, kjer se dejavnost pretežno opravlja oziroma, kjer naj bi se pretežno opravljala.

Drugi odstavek 22. člena ZUP določa načelo ustalitve pristojnosti: če se med postopkom spremenijo okoliščine, ki bi sicer določale krajevno pristojnost drugega organa, ostane pristojen organ, ki je postopek začel (glej tudi Krajevna pristojnost pri izvrševanju odločbe in sporazuma ter ustalitev (krajevne) pristojnosti po področnem zakonu).

V določenih primerih se lahko z organizacijskimi predpisi ali internimi akti organa določi območje notranjih organizacijskih enot organa, na katerem te izvajajo uradne naloge, a takšnih situacij ne gre zamenjevati s pravili o krajevni pristojnosti organa (primeroma območne enote ali uradi inšpekcij, lokalne enote regijskega CSD, ipd.). Premestitev uradne osebe z enega območnega urada na drugega  ni okoliščina, ki bi vplivala na krajevno pristojnost za odločanje v upravni zadevi ali njeno spremembo. Krajevna pristojnost tudi sicer ni vezana na posamezno uradno osebo, temveč na organ kot tak, zato se s premestitvijo uradne osebe pristojnost ne more prenesti iz enega na drug območni urad istega organa. Tudi v obravnavanih primerih velja smiselno enako kot pri krajevni pristojnosti organa, kar pomeni, da območni urad, ki je vodil postopek pred premestitvijo nadaljuje s postopkov, ne glede na dejstvo, da je bila uradna oseba, ki je postopek vodila, premeščena.

Predstojnik območnega urada, ki je pristojen in pri katerem je bil postopek začet, mora zagotoviti, da se postopek nemoteno nadaljuje in zaključi – praviloma s prerazporeditvijo zadev na drugo uradno osebo v tem območnem uradu.

Ne glede na to, ali je premestitev uradne osebe izvedena na lastno željo ali zaradi organizacijskih potreb, lahko predstojnik območnega urada odloči, da mora uradna oseba pred premestitvijo zaključiti zadeve, ki so ji bile že dodeljene oziroma signirane. Na ta način se lahko šele po zaključku teh zadev premestitev dejansko izvede. Če pa tega ni mogoče zagotoviti oziroma predstojnik tega ne zahteva, se uradna oseba premesti na drug območni urad, njene odprte zadeve pa se prerazporedijo drugi uradni osebi v krajevno pristojnem območnem uradu, kjer je bil postopek začet.