Izdana je bila zavrnila odločba (npr. glede izdaje gradbenega dovoljenja). Stranka (investitor) se je po pooblaščencu (odvetniku) pritožila. Izdana je že bila odločba druge stopnje, s katero je bila pritožba zavrnjena. Odločbo je organ prve stopnje že poslal v osebno vročanje par dni po izdaji odločbe druge stopnje, vročilnice o vročitvi pooblaščencu pa še ni prejel, ko je stranka sama umaknila pritožbo.

Kako postopati v danem položaju, torej umika pritožbe še pred vročitvijo0 odločbe o pritožbi?

V obravnavanem primeru gre za položaj, v katerem je bila odločba drugostopenjskega organa že izdana, vendar še ni bila vročena pooblaščencu stranke, v tem času pa je organ prejel umik pritožbe. V postopku osebnega vročanja, kot ga določa 87. člen ZUP, odločba postane vročena šele z izkazano ali fiktivno dostavo naslovniku ali z vročitvijo nadomestnemu naslovniku po pravilih osebne vročitve. Če organ nima dokazila o vročitvi, tj, vročilnice ali obvestila o puščenem pismu s potekom roka za nastop fikcije, (še) ni mogoče šteti, da je bila odločba vročena. Posledično ni mogoče šteti, da je odločba dobila učinek dokončnosti in pravnomočnosti.

Stranka lahko vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, svojo zahtevo umakne, kot določa prvi odstavek 134. člena ZUP, ne glede na razloge za umik (glej tudi sodbo UPRS I U 2422/2018-8 z dne 11. 2. 2020). V tem primeru se postopek ustavi s sklepom (prvi odstavek 135. člena ZUP).

To smiselno velja tudi za umik pritožbe (glej ta primer).

Po drugem odstavku 234. člena ZUP se pritožba, ki ni bila umaknjena pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa, torej šteje za umaknjeno le, če je bila odločba vročena po umiku. Glede na to, da vročitev še ni bila izvedena oziroma izkazana, in da je umik že evidentiran, se šteje, da je bil umik podan pravočasno, zato učinkuje.

Posledica pravočasnega umika pritožbe je po prvem odstavku 227. člena ZUP ta, da drugostopenjski organ izda sklep o ustavitvi postopka o pritožbi. Zaradi predaje primera po formalno ustrezni pritožbi z organa prve na organ druge stopnje, je namreč prišlo do devolucije pristojnosti (več o tem v Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, glej komentarje k 16. in nasl. členom ZUP). Pristojnost za izdajo sklepa o ustavitvi postopka ima v tem primeru organ, ki vodi pritožbeni postopek (v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj je to v skladu s 133. členom Gradbenega zakona (GZ-1) ministrstvo, pristojno za prostor.

Zato mora organ prve stopnje o nastalem položaju obvestiti pritožbeni organ (torej upravna enota obvestiti ministrstvo), ki ustrezno ukrepa. Ta lahko postopek ustavi, če drugostopenjska odločba še ni vročena, sicer kljub pravočasnemu umiku ne more izdati sklepa o ustavitvi, ker bi to pomenilo, da je o pritožbi odločal dvakrat. Zoper drugostopenjsko odločbo bi stranka v takem primeru lahko vložila tožbo v upravnem sporu, vendar bi morala izkazati pravni interes, kot pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe, da bi z morebitno odpravo drugostopenjske odločbe izboljšala svojega pravnega položaja.