V upravnem postopku je bila zoper odločbo prve stopnje vložena pritožba, za katero je bila plačana upravna taksa. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje. Prvostopenjski organ je izdal novo odločbo, stranka pa je ponovno vložila pritožbo – tokrat brez plačila takse, saj se sklicuje na že plačano takso pri prvi pritožbi. Enako je ravnala tudi pri tretji pritožbi. 

Ali mora stranka ob vsaki pritožbi znova plačati takso oziroma kako naj organ obračuna takso v konkretnem primeru? 

Med stroške postopka, ki so predmet odločanja, v skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP spadajo tako stroški organa kot tudi stroški stranke, ki nastanejo enemu ali drugemu med postopkom ali zaradi postopka. Na odločitev o odmeri stroškov vpliva uspeh ob koncu postopka in ne uspeh v posamezni fazi tega postopka. Torej, četudi je pritožnik s pritožbo uspel in je bila z odločitvijo drugostopenjskega organa odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek, to ne pomeni, da bi bil zato upravičen do povračila stroškov postopka za pritožbo, saj se z odločitvijo drugostopenjskega organa upravni postopek ni končal (glej ta primer).

Vendar upravne takse niso del stroškov postopka. Taksna obveznost, višina upravne takse, postopek v zvezi z zaračunavanjem, plačilom, vračilom neupravičeno ali preveč plačane takse in taksno oprostitvijo so predmet posebne -specialne ureditve v ZUT, zato se pravila ZUP o stroških v zvezi z vprašanji upravne takse ne uporabljajo. Odločanje v zvezi s taksno obveznostjo se razlikuje od odločanja o posebnih stroških upravnega postopka, zato se o vprašanjih, ki zadevajo ene in druge, ne odloča z istim aktom (glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1 knjiga, str. 695).

Pritožba je v smislu določb 63. člena ZUP vloga in pravno sredstvo zoper odločbo organa prve stopnje (229 .člen ZUP), zato je zanjo potrebno plačati upravno takso. 

Upravna taksa se plačuje za tiste dokumente in dejanja, ki jih določa taksna tarifa Zakona o upravnih taksah (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/10 in nasl.). Upravna taksa je pavšal stroškov za delo prvostopenjskega oz. drugostopenjskega organa. Obračuna se glede na število potrebnih postopkov in ne na število vlog (glej ta primer). 

Če v taksni tarifi ni drugače določeno, glede na 5. člen ZUT nastane taksna obveznost:

1. Za vloge - takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu
2. Za odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge dokumente – takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo
3. Za upravna dejanja - takrat, ko se vloži vloga, naj se opravijo.

ZUT v prvem odstavku 16. člena določa, da če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga.

Če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloži ugovora, pristojni organ potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje pristojnemu davčnemu organu v izvršitev (prvi odstavek 19. člena ZUT).

Taksa se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov (drugi odstavek 19. člena ZUT).

Če pa je bila taksa plačana, pa je oseba ni bila dolžna plačati, ali je plačala takso v višjem znesku kot je predpisana, ali je plačala takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ali za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki ji je organ ugodil, pa je oseba upravičena do vračila upravne takse (prvi odstavek 17. člena ZUT).

Preveč plačana taksa, višja od 18,00 evrov, se vrne po uradni dolžnosti (prvi odstavek 18. člena ZUT). 

Zato torej velja, da se taksa plača tudi pri vsaki nadaljnji pritožbi, čeprav uspešni. V konkretnem primeru je stranka plačala takso za pritožbo, s katero je uspela. Ob vložitvi ponovne pritožbe bi moral organ stranki obračunati takso, a ji ni. Ker je stranka s pritožbo uspela, posledično sicer ni bilo razloga za vračilo takse. Organ pa bi moral tudi ob vložitvi tretje pritožbe stranki obračunati takso in če bi s pritožbo uspela, ji plačano takso vrniti po uradni dolžnosti.