V letu 2022 je bila pri pristojnem organu vložena vloga (za legalizacijo objekta na podlagi 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1)). Vloga daljše časovno obdobje ni bila rešena, vse do izdaje sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je zadržalo izvajanje navedenega člena. Skoraj dve leti po vložitvi je bil izdan sklep o zavrženju zahteve, ker je Ustavno sodišče medtem omenjeni člen razveljavilo.

Kako je mogoče, da so bile nekatere kasneje vložene vloge obravnavane in rešene prej? Ali je mogoče pridobiti vpogled v vrstni red prejema in obravnave vlog pri organu, z namenom preverjanja enakopravnosti obravnave posameznih zadev?

V skladu z 39. členom Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) je Ustavno sodišče Republike Slovenije s sklepom U-I-203/23-7 z dne 23. 11. 2023 začasno zadržalo izvajanje 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl). Posledica sklepa je bila, da v času začasnega zadržanja ni bilo mogoče odločati na podlagi omenjenega člena, ni bila dovoljena izvršba, prav tako pa v tem času niso tekli roki za izpolnitev obveznosti. Zadržanje je trajalo do končne odločitve sodišča, ki je bila sprejeta z odločbo št. U-I-203/23-19 dne 22. 5. 2025. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče presodilo, da je 146. člen GZ-1 v neskladju z Ustavo, in ga razveljavilo. Razveljavitev pomeni, da se razveljavljeni člen, v tem primeru 146. člen GZ-1, ne uporablja več, tudi ne za razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če o njih do tega dne ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS; glej tudi primer 1 in primer 2).

Časovna dinamika reševanja vlog ni neposredno odvisna od vrstnega reda prejema vlog, saj ZUP ne določa obveznosti reševanja zadev po vrstnem redu, temveč predpisuje (le končne) roke za odločanje. V 222. členu ZUP je določeno, da mora organ v upravnem postopku izdati odločbo in jo vročiti najpozneje v dveh mesecih po vložitvi popolne vloge oziroma začetku postopka po uradni dolžnosti. Če se vodi skrajšani ugotovitveni postopek, je rok za izdajo in vročitev odločbe en mesec. GZ-1 kot področni zakon določa, da je treba odločbo o gradbenem dovoljenju izdati v dveh mesecih od vložitve popolne vloge, razen če je treba usklajevati z mnenjedajalci ali nadomeščati njihovo mnenje v skladu s 47. členom GZ-1, v tem primeru pa je rok za izdajo odločbe tri mesece (57. člen GZ-1).

Rok za izdajo odločbe ne teče v času, ko je postopek prekinjen (153. člen ZUP), in tudi ne v primeru, ko je izvrševanje predpisa zadržano s strani pristojnega organa, kar izhaja iz desetega odstavka 82. člena ZUP. To pomeni, da so nerešeni postopki, v katerih je bilo treba odločati po 146. členu GZ-1, v času zadržanja tega člena mirovali, čeprav je bilo v nekaterih drugih posamičnih zadevah že odločeno na isti pravni podlagi, a pred zadržanjem izvrševanja in so postale pravnomočne.

Razlike v tem, katera upravna zadeva je bila rešena prej, so lahko posledica notranje organizacije dela upravnega organa ter konkretnih okoliščin posamezne zadeve, ki so največkrat povezane z dejanskim stanjem zadeve. ZUP ne predpisuje obveznosti, da bi moral organ vloge reševati po vrstnem redu prejema, temveč se zavezuje k spoštovanju zakonsko določenih rokov, vezanih na popolnost vloge.

Obravnavo zadev po vrstnem redu pa obravnava Zakon o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in nasl.), ki v okviru načela strokovnosti, politične nevtralnosti in nepristranskosti določa tudi, da mora uprava pri svojem delu ravnati nepristransko in ne sme dajati neupravičenih koristi in prednosti posameznikom ali pravnim osebam (3. člen). Neupravičene koristi ali prednosti določenih strank se lahko kažejo tudi v kasnejšem obravnavanju zadev, ki so bile vložene prej kot druge, vendar na tem mestu poudarjamo, da je govora o začetku obravnave vloge ne o njene rešitve v smislu izdaje odločbe v zadevi. Zaradi okoliščin posamičnih zadev zadeve so namreč prej vložene vloge lahko objektivno in zakonito rešene kasneje kot tiste, ki so vložene kasneje.

Kljub temu pa imajo stranke možnost dostopa do podatkov o postopkih, vključno s podatki o datumu prejema in obravnavi vlog, kar omogoča vpogled v zaporedje njihovega reševanja. Organi namreč vodijo evidenco dokumentarnega gradiva, ki predstavlja temeljno evidenco o delu organa. V to evidenco se vpisuje vse dokumentarno gradivo, ki ga organ prejme ali ki nastane pri njegovem delu, kot določa 48. člen Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.). Na tej podlagi je mogoče slediti vrstnemu redu prejemanja vlog in datumom posameznih postopkovnih dejanj. Ker gre za uradno evidenco, vzpostavljeno na podlagi ZDU-1 in UUP, je o podatkih v njej mogoče pridobiti tudi potrdilo iz uradne evidence (gl. 179. člen ZUP), če so za to izpolnjeni pogoji tudi z vidika varstva osebnih podatkov po ZVOP-2.

Dostop do teh informacij ureja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.). Ta zakon v prvem odstavku 1. člena določa, da je vsakomur zagotovljen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Na podlagi ZDIJZ je torej možno pridobiti podatke o tem, kdaj je bila posamezna vloga prejeta, kdaj je bila rešena in katere vloge so bile obravnavane predhodno.