V inšpekcijskem upravnem postopku, uvedenem pred nekaj leti, je bilo zavezani stranki na podlagi področnega (gradbenega) zakona izdana inšpekcijska odločba z odrejenimi ukrepi (med drugim prepoved uporabe objekta). Do kdaj ti ukrepi veljajo, kakor tudi možnost prekrškovnih sankcij za neskladnosti po zakonu?

Inšpekcijski nadzor je ena od upravnih funkcij. Praviloma gre pri delovanju inšpekcij za upravno zadevo (2. člen ZUP), in s tem veljavo ustreznih pravil ZUP glede razmerij med organom in strankami, pa tudi npr. določb, ki določajo trajanje naloženih obveznosti po upravni odločbi oz. njihovo prisilno izvršbo (glej 282. in naslednje člene ZUP).

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) kot sistemski zakon na področju inšpekcijskega nadzora nalaga inšpekcijskim organom, da morajo izvajati inšpekcijske upravne kot tudi inšpekcijske prekrškovne postopke, a so med njimi pomembne razlike, pri čemer prekrškovni postopek ne pomeni nadomestila upravne izvršbe (glej primer1, primer2 in primer3, več v Kovač et al., 2024, Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona). Inšpekcijski upravni postopek se vodi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, medtem ko se inšpekcijski prekrškovni postopek uvede le v primeru, ko je stranka s kršitvijo predpisa izpolnila zakonske znake prekrška bodisi po področnem zakonu bodisi po 38. členu ZIN (npr. tudi za neizpolnitev inšpekcijske upravne odločbe). Prekršek namreč pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot taka izrecno določena prekršek in je za to dejanje ali opustitev dejanja predpisana prekrškovna sankcija (6. člen Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.)

V upravnem inšpekcijskem postopku ugotovljena protipravnost zavezančevega ravnanja zahteva vzpostavitev zakonitega stanja po veljavnih predpisih. V ta namen inšpektor izda inšpekcijsko upravno odločbo,s katero bodisi prepove protipravna ravnanja (prepovedna odločba), odredi izvršitev ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja (ureditvena odločba, ki je pravilo, več v Kovač et al., prav tam, glej komentar k 32. členu ZIN) ali naloži denarno obveznost (odmerna odločba). Kadar področni oziroma materialni zakon, katerega izvrševanje se nadzira, omogoča odreditev določenega ukrepa, ki v zakonu kot temelju za delovanje inšpekcije ni izrecno predviden, inšpektor ukrep izda samo na podlagi področnega materialnega zakona, ne glede na to, ali sistemski zakon, ki ureja delovanje inšpekcij, tak ukrep vzporedno dopušča ali ne (več o tem tudi Kovač et al., prav tam, str. 193 in 392 ter povezane, prim. sodbi UPRS U 1118/2016-11 z dne 30. 5 2017, in I U 636/2019-12 z dne 14. 5 2020). Ko se izda upravna prepovedna odločba, ta praviloma velja neomejeno, razen če je v izreku odločbe po 213. členu ZUP na temelju področnega zakona odrejeno le omejeno trajanje oziroma t. i. paricijski rok, sicer značilen za ureditvene inšpekcijske odločbe po ZIN oziroma obveznostne odločbe po ZUP.

Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) v 128. členu določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po določbah GZ. GZ, ki je veljal do 31. 12. 2021 in se je uporabljal do 1. 6. 2022, je inšpekcijske ukrepe določal v II. poglavju navedenega zakona. Npr. inšpekcijske ukrepe v zvezi z nelegalnim objektom je določal 82. člen, inšpekcijske ukrepe v zvezi z neskladnim objektom je določal 83. člen in inšpekcijske ukrepe v zvezi z neskladno uporabo objekta je določal 84. člen. Tako je 84. členu določal, da v primeru neskladne uporabe objekta gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor prepove uporabo objekta do izdaje uporabnega dovoljenja oziroma pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja. Analogno velja po GZ-1 (več v Kovač in Sodja, GZ-1 s komentarjem, 2023).

Upravni inšpekcijski postopek tako ne pozna instituta zastaranja, saj je v javnem interesu, da se zavezanec drži veljavnih predpisov in izpolni upravno odločbo. To pomeni, da bi se lahko izvršba kot ukrep prisilitve izpolnitve odrejene obveznosti uvedla tudi po nekaj letih od izdaje inšpekcijske upravne odločbe, čeprav naj bi načeloma organ izvršbo začel v 30 dneh od izvršljivosti (290. člen ZUP; več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.; izjema velja po področnem zakonu le v davčnih zadevah (glej ta primer)). Zastaranja ukrepov (gradbene) inšpekcije tako ne določa niti ZIN niti ZUP niti GZ-1 ali prej veljavni GZ. Če inšpekcijski ukrepi, odrejeni v izvršljivi ureditveni odločbi v roku, ki ga je pristojni inšpektor določil za odpravo nezakonitosti, niso bili izvršeni, sledi izvršilni postopek, po 38. členu ZIN pa vzporedno tudi samostojni prekrškovni postopek zaradi neizpolnitve upravne določbe.

Zastaranje glede prekrškov, ki je sicer institut kaznovalnega prava, pa ureja ZP-1, kot zastaranje pregona (42. člen ZP -1) in tudi zastaranje izvršitve sankcije (44. člen ZP-1).