Kako naj organi v praksi pravilno izvajajo določbo 4. točke prvega odstavka 153. člena ZUP, ko gre za prekinitev postopka, če so za stranko nastopile pravne posledice uvedbe stečajnega postopka? Kaj velja glede vročanja v primeru uvedbe stečajnega postopka v zvezi s stranko, ob upoštevanju pravil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določajo, da dolžnika v stečaju zastopa stečajni upravitelj?

Upravni postopek mora teči ekonomično, pri čemer pa so za določene položaje v zakonu predvidene prekinitve postopka, ko roki mirujejo (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopke in upravni spor, 2023, in Kovač in Kerševan (ur.), KZUP, 2022, 2. knjiga, komentar k 153. in povezanim členom ZUP).

Po določbah ZUP se upravni postopek prekine, če stranka zaradi smrti ali pomanjkanja opravilne sposobnosti ne more učinkovito sodelovati v postopku in varovati svoje pravice in pravne koristi. Navedeno velja za prve tri točke prvega odstavka 153. člena ZUP , ki določajo, da se upravni postopek prekine, če stranka zaradi smrti, izgube poslovne sposobnosti ali smrti svojega zakonitega zastopnika ne more učinkovito sodelovati v postopku in varovati svoje pravice in pravne koristi. Prekinitev postopka nastopi z nastopom okoliščine (npr. smrtjo), vendar se o njej izda poseben procesni sklep, ki ima deklerativen značaj, čeprav se pravno formalno ugotovi šele z izdajo sklepa o prekinitvi (Kovač in Kerševan, 2022, str. 159 in 161).

Pri četrti točki prvega odstavka 153. člena ZUP pa pride do prekinitve zaradi nastopa pravnih posledic uvedbe stečajnega postopka, ko se sklep vroči stečajnemu dolžniku. Tu gre ugotoviti nekonsistentnost določbe glede na v nadaljevanju analizirane določbe ZFPPIPP. Uvedba stečajnega postopka namreč v upravnem postopku nima nobenih pravnih posledic. Te nastopijo šele z začetkom stečajnega postopka. Organ niti ne razpolaga s podatkom o uvedbi stečajnega postopka (vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka), s tem je seznanjen šele z oklicem.

Razlika med uvedbo in začetkom stečajnega postopka po 49. členu ZFPPIPP je bistvena za razumevanje kako se ta institut povezuje z razlogi za prekinitev upravnega postopka iz 4. točke prvega odstavka 153. člena ZUP.

V skladu z drugim odstavkom 49. člena ZFPPIPP se uvedba stečajnega postopka zgodi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. To pomeni, da gre za začetek predhodnega postopka, v katerem sodišče odloča, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka zaradi insolventnosti. Uvedba stečajnega postopka ne vpliva na pravno sposobnost niti na stvarno legitimacijo (več o tem v primeru Vpliv stečajnega postopka na začetek in tek upravnega postopka ter izpolnitev obveznosti v izvršbi - Upravna svetovalnica). Zato je pravna oseba, zoper katero se začne in teče upravni postopek, še vedno stranka v postopku, ki ji gredo vse procesne pravice in obveznosti. Če sodišče ugotovi, da so podani pogoji za začetek insolvenčnega postopka, izda sklep o začetku postopka.

ZFPPIPP v prvem odstavku 244. člena opredeljuje, da pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. To pomeni, da šele oklic, ki se objavi na AJPES, pomeni začetek stečajnega postopka, torej pravno odločitev o začetku stečaja. Zakon v tretjem odstavku 243. člena tudi določa, da mora sodišče oklic o začetku stečajnega postopka objaviti hkrati z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka. Pri tem poslovodstvo pravno osebo zastopa do začetka stečajnega postopka, z objavo oklica pa to vlogo prevzame stečajni upravitelj, ki je ob začetku postopka tudi imenovan. 

Zgornje je nujno poudariti, saj za razliko od ZFPPIPP, ki loči uvedbo in začetek stečajnega postopka, ZUP ne opredeljuje razlike med uvedbo in začetkom upravnega postopka. Da se upravni postopek sploh uvede oz. začne, ZUP ureja predhodni preizkus formalnih procesnih predpostavk npr. ali gre za upravno zadevo, ali je organ pristojen, ali je vložnik stvarno legitimiran. Šele po zaključku formalnega dela je uveden in hkrati tudi teče vsebinski del postopka oz. meritorni upravni postopek. Torej v formalnem delu se šele preverjajo procesne predpostavke, v meritornem delu pa se odloča o vsebini (več o začetku upravnega postopka v primeru Začetek postopka po uradni dolžnosti - Upravna svetovalnica) (Kovač in Jerovšek, 2023, str. 170).

Začetek stečajnega postopka se tako v upravno-procesnem smislu odraža samo kot sprememba v zastopanju pravne osebe kot stranke upravnega postopka, saj stečajni upravitelj postane njen zakoniti zastopnik, s tem pa tudi skrbi za njene pravice in pravne koristi v vseh upravnih postopkih, v katerih je udeležena. V tem smislu gre tudi razumeti sodbo UPRS I U 1275/2009 z dne 29. 6. 2010, kjer je sicer sodišče odločilo, da bi moral upravni organ postopek prekiniti, vendar le s ciljem zagotovitve pravice do izjave s strani stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika stranke v upravnem postopku.

Zato je uporaba izraza "pravne posledice uvedbe stečajnega postopka" v 4. točki prvega odstavka 153. člena ZUP lahko zavajajoča, saj po ZFPPIPP uvedba pomeni zgolj fazo predhodnega postopka brez pravnih učinkov na zastopanje pravne osebe. Začetek stečajnega postopka vpliva tudi na pooblaščence v upravnem postopku v skladu s 4. odstavkom 57. člena ZUP, ki določa, da ob stečaju preneha pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, ko nastopijo posledice začetka stečajnega postopka. Nadaljnje 251. člen ZFPPIPP določa, da se po začetku stečajnega postopka, vsa pisanja vročajo stečajnemu upravitelju. Temu se vroča na poslovni naslov pravnoorganizacijske oblike, če opravlja svojo funkcijo prek take oblike oziroma na njegov osebni naslov, če svoje delo opravlja kot fizična oseba. 

Glede na določbe 4. točke prvega odstavka 153. člena ZUP se sklep o prekinitvi v primeru stečaja pravne osebe kot stranke vroči stečajnemu dolžniku. To pomeni, da se stečajni upravitelj ves čas vključuje v pravni postopek (na primer, da se vabi na ustno obravnavo) in se mu pred izdajo odločbe omogoči, da se seznani z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembna za izdajo odločbe (Kovač in Kerševan, 2022, str. 163).

Ker je hkrati z začetkom stečajnega postopka že imenovan tudi stečajni upravitelj, kateremu se vročajo vsa pisanja, tako ni videti razloga za prekinitev upravnega postopka. Že z imenovanjem stečajnega upravitelja namreč lahko slednji učinkovito sodeluje v upravnem postopku. Navedeno izhaja tudi iz tretje točke drugega odstavka 153. člena ZUP, po kateri prekinitev traja, dokler v postopek ne vstopi stečajni upravitelj kot zastopnik stranke, ki pa v postopek vstopi že z začetkom stečajnega postopka in njegovim imenovanjem.

Glede na navedeno lahko ugotovimo, da v primeru stečaja nad pravno osebo, uvedba stečajnega postopka ne vpliva na upravne postopke, temveč ima pravne posledice šele začetek stečajnega postopka. Ker pa je z začetkom stečajnega postopka že imenovan tudi stečajni upravitelj (in s tem tudi vstopi v morebitne odprte upravne postopke), kateremu se na podlagi prej navedenih določb ZFPPIPP vročajo vsa pisanja v upravnem postopku, sklepa o prekinitvi niti ni potrebno izdati in vročiti stečajnemu upravitelju. Zagotovljena je namreč kontinuiteta zastopanja stranke v upravnem postopku, ki pri prvih treh točkah prvega odstavka 153. člena ZUP ni podana. Bistveno pa je, da upravni organ od trenutka začetka stečajnega postopka vsa pisanja vroča stečajnemu upravitelju, kot zakonitemu zastopniku pravne osebe v stečajnem postopku.