Kako je treba postopati z zahtevo, ki jo poda v zvezi s pravicami otroka (npr. glede statusa učenca v OŠ) le eden od staršev? Ali je treba drugega starša ali vložnika pozvati po 67. členu ZUP pozvati, da da soglasje oziroma da vložnik dopolni zahtevo?

V 6.členu Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.) je določeno, da starševska skrb pripada obema staršema in jo po 151. členu DZ izvajata oba, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Po 57. členu DZ imata oba do otroka enake pravice in obveznosti (gl. ta primer). Iz tega izhaja, da morata biti pri postopkih odločanja o pravicah in obveznostih otroka prisotna in v postopek pozvana oba starša. Zakon o osnovni šoli (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.) v 60.a členu navaja, da se ZUP uporablja v postopkih povezanih z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca športnika oziroma umetnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, katerih starši zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa šole v naravi.

Dejstvo, da morata biti pri odločanju o pravicah in obveznosti iz 60.a člena ZOsn prisotna tako mati kot oče potrjuje tudi sodba VSRS X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021, v kateri sodišče zavzame stališče, ZOsn ne določa, da za vpis in prestop na drugo osnovno šolo zadošča predlog enega od staršev, oziroma ne določa, da lahko oziroma kdaj lahko o tem ravnatelj odloči tudi, če eden izmed staršev prepisu otroka na drugo osnovno šolo nasprotuje. Ravnatelj osnovne šole ni pristojen za presojo o tem, ali gre pri prepisu otroka za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Zato v primeru, ko eden od staršev prepisu nasprotuje, o tem ne more odločiti, čeprav je vlogo za prepis podal tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. O tem je pristojno odločati okrožno sodišče v posebnem nepravdnem postopku za varstvo koristi otroka.

Zahtevo oz. vlogo v zvezi s pravicami otroka morata torej podati oba starša. V primeru, ko to stori le eden od staršev, se ta vloga šteje kot nepopolna vloga. V tem primeru je organ dolžan postopati po 67. členu ZUP. Vložnika mora organ v roku petih delovnih dni pozvati k dopolnitvi. Organ zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določi rok v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa se pošlje vložniku, če je ta vlogo podal neposredno pri organu. V primeru, da organ ne prejme dopolnitve in s strani vložnika, ni nobenega odziva, potem organ vlogo s sklepom zavrže (Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 454).

V tem primeru organ ne more postopati po 129. členu ZUP, saj je starš tisti, ki ima pravico in obveznost podati zahtevo v povezavi s pravicami in obveznostmi otroka. Kadar to stori le en izmed njiju gre za pomanjkljivo vlogo, ki jo je potrebno dopolniti. Organ postopka brez sodelovanja obeh staršev ne sme in ne more voditi.