Ali se zoper sklepe, za katere ZUP določa, da pritožba ni možna, lahko sproži upravni spor (npr. za sklep o podaljšanju roka, s katerim se zahteva stranke zavrne, če ga izda organ na 1. stopnji)? Za katere sklepe je/ni to možno? Kako se glasi pouk o pravnem sredstvu v takšnem sklepu?

V skladu z ZUP je možnost izpodbijanja sklepov omejena. Pritožba zoper sklep je dovoljena le, če zakon to izrecno določa (prvi odstavek 258. člena ZUP). Če zakon ne predvideva pritožbe zoper določen sklep, je ta praviloma dokončen in ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo. Drugi odstavek 5. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji akta obnovljen, ustavljen ali končan (npr. sklepi o zavrženju ter sklepi o ustavitvi ali obnovi postopka). To pomeni, da upravni spor zoper druge sklepe, za katere ZUP izrecno ne določa drugače, praviloma ni dovoljen.

Številne določbe zakona določajo situacije, v katerih je dovoljena posebna - samostojna pritožba zoper sklep. Določeni sklepi pa so lahko predmet izpodbijanja le skupaj z odločbo v upravni zadevi (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, komentar k 258. členu, str. 630).

V primeru sklepa o podaljšanju roka, s katerim se zahteva stranke zavrne, četrti odstavek 99. člena ZUP določa, da zoper tak sklep ni pritožbe (glej primera Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon in Ne/možnost podaljšanja procesnega prekluzivnega roka). Ker zakon ne predvideva pritožbe zoper ta sklep, ga ni mogoče neposredno izpodbijati s pritožbo. Njegovo zakonitost se lahko izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo v zadevi. Sklep Upravnega sodišča RS II U 44/2009 navaja, da je odločitev o (ne)podaljšanju roka mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločitev o glavni stvari.

Sklep, zoper katerega ni pritožbe, mora vsebovati pouk, da pritožba ni dovoljena. V primeru sklepa o zavrnitvi podaljšanja roka bi torej moral navajati, da pritožba ni dovoljena in da se lahko zakonitost sklepa izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo v zadevi ali v upravnem sporu zoper to odločbo.