Organ je izdal odločbo, v kateri je v izreku opredelil rok, v katerem mora zavezanec izpolniti naložene obveznosti, in sicer v roku 5 let, v izreku je navedeno tudi, da ima odločba prilogo. K odločbi dodana priloga ima natančneje opredeljene obveznosti iz izreka in določene roke za izpolnitev posamezne obveznosti, in sicer v rokih od 1 do 5 let.

Ali je kršitev, če zavezanec ravna oziroma izpolni obveznost v roku, določenem v izreku odločbe, ne pa v rokih, ki so določeni v prilogi k odločbi? Ali se lahko naknadno posega v odločbo z namenom usklajevanja rokov v odločbi in njeni prilogi?

Sestavine odločbe ZUP ureja v 210. členu in nadaljnji (do 218. člena ZUP). (glej primer).

Izrek, kot najpomembnejši del odločbe, mora biti zapisan jasno, kratko in določno, saj le izrek pridobi status pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti (213. člen ZUP). Čeprav mora biti izrek kratek, ne sme biti nedoločen in dvoumen (več v Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, komentar k 213. členu). V samem izreku je treba odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot določata prvi in drugi odstavek 207. člena ZUP. Glede na zapisano, se izvršljivost presoja le na podlagi izreka, ne obrazložitve, niti prilog odločbe, zahtevek ali materialne predpise (glej primer), razen če je drugače določeno v področnem zakonu. Če je potrebno zaradi jasnosti in določnosti izreka, se lahko izrek razdeli v več točk, kjer se v posamezni točki navede pravica ali obveznost ter rok za pridobitev pravice ali rok za izpolnitev obveznosti. Če je z odločbo organ stranki naložil izvedbo nekega dejanja, je treba v izreku navesti tudi rok za izvedbo naloženega dejanja oziroma ukrepa. Če rok za izpolnitev obveznosti ni naveden, v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZUP velja, da odločba postane izvršljiva v 15 dneh, ko bi nastala izvršljiva po pravilih drugega in tretjega odstavka istega člena (opomba: pravila se nanašajo na nastanek dokončnosti), razen če je določeno, da se izvrši takoj zaradi nujnih ukrepov.

Organ mora torej v izreku naložiti jasno in enoznačno vsa dejanja oziroma ukrepe, ki jih mora stranka izvesti in zanje določiti roke, v izreku se glede različnih naloženih dejanj oziroma ukrepov ne more sklicevati na prilogo odločbe, saj le-ta ni sestavni del odločbe, razen, če bi tako določal področni predpis. Stranka torej pravilno izpolni vsa naložena dejanja oziroma ukrepe v izreku odločbe, če jih izpolni v roku, ki je zanje določen v izreku (in ne v prilogi). Če je odrejeno več ukrepov, se v izreku lahko določi drugačen izpolnitveni rok za vsak ukrep tako, da je jasno in nedvoumno, kdaj ga mora stranka izpolniti oziroma kdaj odločba v posameznem delu postane izvršljiva. Če so odrejeni različni ukrepi z različnimi roki, se presoja izvršljivost posameznega ukrepa ne izvršljivost odločbe kot celote.

V že izdano odločbo se lahko posega le v zakonsko določenih primerih. ZUP ureja področje pravnih sredstev, s katerimi se lahko posega v dokončne in pravnomočne odločbe ob izpolnjevanju določenih pogoja/pogojev za poseg (glej primer). Popravek napake v odločbi po 223. členu ZUP se omejuje na popravek pomot oz. tehničnih napak, ne pa vsebinskih napak. Vsebinskih napak ni mogoče popravljati in s tem posegati v pravnomočno odločbo (v nasprotnem primeru bi šlo za kršitev zakonitosti (glej primer).

V tem primeru je izrek jasen in določen, razvidno je na podlagi česa stranka ravna oz. katere obveznosti mora izpolniti – navedene v prilogi odločbe, ter je v izreku jasno določen rok, do katerega je treba izpolniti obveznost. Zaradi jasnosti in določnosti roka izpolnitve obveznosti s strani stranke, določenega v izreku odločbe, poseg z izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoč. Stranka mora obveznosti izpolniti glede na določen rok v izreku odločbe. Šele po poteku roka v izreku odločbe nastopi izvršljivost ter zakonitost izvršbe.