Občinski upravni organ prve stopnje je izdal odločbo iz izvirne pristojnosti. Zoper odločbo se pritožuje udeleženec postopka na podlagi vseh pritožbenih razlogov (glej 237. člen ZUP). Vloga je naslovljena kot pritožba in izpolnjuje vse formalne pogoje. Udeleženec postopka je pritožbo poslal na pristojno ministrstvo za odločanje o odpravi ali razveljavitvi po nadzorstveni pravici in v njej zahteva, da »je izpodbijano odločbo potrebno nemudoma odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici in da je potrebno pritožbi ugoditi.«

Katero izmed dveh pravnih sredstev – redno pravno sredstvo (pritožba) in izredno pravno sredstvo (odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici) ima v upravnem postopku prednost? Ali mora drugostopenjski organ, ki je prejel v reševanje pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo, odstopiti zadevo pristojnemu organu zaradi odločanja po nadzorstveni pravici ali mora drugostopenjski organ sam rešiti pritožbo?

Inšpektor je izdal odločbo iz izvirne pristojnosti lokalne skupnosti (npr. o rabi javne površine na podlagi občinskega odloka); ta je postala dokončna. Vložena je zahteva za odpravo ali razveljavitev odločbe (podredno ničnost), ki je bila poslana dvema ministrstvoma in drugostopenjskemu organu občine, MJU je zadevo odstopilo občini. MZI zahteva odstop zadeve, da odloča kot pristojni organ. Kdo je stvarno pristojen za odločitev?

Pritožba je redno pravno sredstvo, ki jo lahko, če to dopušča zakon, stranka ali druga oseba s pravnim interesom vloži zoper posamični upravni akt na pristojni drugostopenjski organ. Učinkuje praviloma suspenzivno, to pomeni, da odlaga izvršitev posamičnega pravnega akta do odločitve v pritožbenem postopku.

Z rednimi pravnimi sredstvi (pritožbo) je mogoče izpodbijati zakonitost konkretnega upravnega akta prve stopnje, ko akt še ni postal dokončen v upravnem postopku. Z vložitvijo pravnega sredstva se upravni postopek nadaljuje do odločitve o tem sredstvu. Ko postane konkretni upravni akt dokončen, ga ni možno več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom.

Izredna pravna sredstva (odprava ali razveljavitev po nadzorstveni pravici) so namenjena izpodbijanju dokončnih in pravnomočnih odločb v primeru hujših kršitev, zaradi katerih upravni akt ne bi smel učinkovati proti strankam, ker priznava pravice ali pravne koristi, ki jih po predpisih ni mogoče priznati, ali nalaga obveznosti, ki jih ni dovoljeno naložiti stranki (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 255). Stranka torej lahko dokončni upravni akt izpodbija z izrednimi pravnimi sredstvi (npr. tudi odprava ali razveljavitev po nadzorstveni pravici), a le v primeru, če so izpolnjeni za to izpolnjeni drugi, z zakonom določeni pogoji, (več v primeru).

Po prvem odstavku 276. člena ZUP je pristojni organ, ki odpravi ali razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici, organ druge stopnje, ki opravlja nadzorstvo nad organom, ki je odločbo izdal. Praviloma je to organ druge stopnje oziroma pritožbeni organ; če tega ni, pa je to organ, ki ga določa drug zakon.

Pri prvostopenjski odločbi za upravno zadevo iz izvirne pristojnosti občine, je skladno z drugim odstavkom 276. člena ZUP za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini tudi takrat, ko gre za upravne zadeve iz izvirne prisotnosti samoupravne lokalne skupnosti. Gre namreč za izjemo od pravila, da odloča o odpravi ali razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici organ druge stopnje oziroma pritožbeni organ. Zato v primeru, ko izda odločbo o upravni zadevi iz izvirne pristojnosti občine občinska uprava, o odpravi in razveljavitvi te odločbe po nadzorstveni pravici ne odloča župan občine, temveč ministrstvo, v katerega delovno področje zadeva spada po vsebini. Tako tudi sodna praksa (glej sodbo UPRS IV U 164/2016-10 z dne 5. 11. 2018).

Ob tem je treba opozoriti, da drugostopenjski (pritožbeni) organ ni nujno ministrstvo. Zlasti v primerih, ko gre za nosilce javnih pooblastil ali tako imenovane regulatorje oziroma regulativne organe, je drugostopenjski oziroma pritožbeni organ lahko organ, ki ga določa poseben zakon (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 733).

Za reševanje pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo občinske uprave pa je na podlagi prvega odstavka 233. člena ZUP pristojen župan.

Odločanje o odpravi ali razveljavitvi po nadzorstveni pravici se lahko uporabi že po izdaji in vročitvi odločbe in poteka sočasno z drugimi pravnimi sredstvi (npr. odločanjem o pritožbi). Odločanje o odpravi ali razveljavitvi po nadzorstveni pravici ima zaradi svoje narave prednost pred ostalimi pravnimi sredstvi. Organ najprej preveri, ali so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev odločbe in če ugotovi, da so podani, odločbo odpravi ali razveljavi. Če je bilo zoper odpravljeno ali razveljavljeno odločbo vloženo kakšno drugo pravno sredstvo, pristojni organ na podlagi drugega odstavka 275. člena ZUP to pravno sredstvo zavrže, saj v tem primeru ni več odločbe, o kateri bi lahko potekalo to pravno sredstvo. Če pa organ ugotovi, da odločbe ni mogoče odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici, bo nadaljeval z odločanjem o drugih pravnih sredstvih, ki so bila vložena zoper sporno odločbo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 585).

Če je vložena pritožba, ki jo obravnava druga stopnja, bo pritožbeni organ očitek obravnaval v pritožbenem postopku, kjer ima enaka pooblastila kot v postopku z izrednim pravnim sredstvom in ni potrebe po tem, da se vodi tudi postopek po nadzorstveni pravici. Ne glede na razloge, je morebitna odprava, razveljavitev, enako tudi ničnost, namreč del pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti, oziroma pritožbenega postopka.

Če bi ministrstvo pristojno za odločanje o izrednem pravnem sredstvu kot nepristojni organ neposredno od pritožnika dobil pritožbo, v kateri ta navaja razloge za odpravo ali razveljavitev po nadzorstveni pravici, bi moral enako kot za druga izredna pravna sredstva iz njegove pristojnosti (ničnost) preveriti navedbe v postopku, poleg tega da odstopi pritožbo na prvo stopnjo.

V konkretnem primeru mora torej organ, pristojen za odločanje o izrednem pravnem sredstvu (ministrstvo), ki je prejel zadevo v odločanje, najprej odločiti o izrednem pravnem sredstvu, torej odločiti o odpravi ali razveljavitvi po nadzorstveni pravici in šele, ko ugotovi, da razlogi za odpravo ali razveljavitev po nadzorstveni pravici niso podani, zadevo odstopiti v reševanje kot pritožbo prvostopenjskemu organu (občinski upravi).

Če pa pritožbo v konkretnem primeru, v kateri se zahteva, da »je izpodbijano odločbo potrebno nemudoma odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici, prejme v reševanje drugostopenjski organ (npr. župan), jo mora na zahtevo stranke odstopiti v reševanje pristojnemu ministrstvu za odpravo ali razveljavitev po nadzorstveni pravici, saj ima to izredno pravno sredstvo prednost pred pritožbo.

Dokončna odločba občinskega inšpektorata, izdana na podlagi občinskega odloka v okviru izvirne naloge občine, je bila predmet zahteve za odpravo oziroma razveljavitev po 274. členu ZUP, podredno ničnost po 279. členu ZUP, ki je bila naslovljena na Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za javno upravo ter župana. Če odločba po vsebini ureja rabo javne površine, se uvršča v področje infrastrukture, zato je za odločanje po nadzorstveni pravici stvarno pristojno Ministrstvo za infrastrukturo kot resorno ministrstvo. Ministrstvo za javno upravo v takšnih primerih izvaja zgolj sistemski nadzor nad zakonitostjo dela občin in o zahtevi ne odloča, prav tako pa župan ni pristojen, saj ne gre za redno, temveč za izredno pravno sredstvo. Če se pristojno ministsrtvo izreka za nepristojno, se pa ravna po določbah ZUP o kompetenčnih sporih (glej 26. člen ZUP).