Ali v postopkih zaposlovanja javnih uslužbencev veljajo pravila ZUP? Se določbe ZUP, ki določajo pravila o vabilih na ustno obravnavo uporabljajo tudi pri postopkih zaposlovanja javnih uslužbencev (npr. v kontekstu vabil na razgovore za zasedbo prostega delovnega mesta)?

Kadar se presoja obseg rabe ZUP, se mora najprej ugotoviti, ali gre v posameznem primeru za odločanje o upravni zadevi (glej primer) ali o drugi javnopravni zadevi. Navedena presoja je bistvena, saj se v primeru, ko gre za upravno zadevo, določbe ZUP uporabljajo subsidiarno, kadar pa gre za drugo javnopravno zadevo, ki nima narave upravne zadeve, se določbe ZUP uporabljajo smiselno (več o razliki med smiselno in subsidiarno rabo ZUP glej v Kovač, Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 76–78, in Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, Ljubljana, 2018, str. 31, ter primer).

Pri ugotavljanju dometa ZUP znotraj uslužbenskih razmerij (npr. glede urejanja postopka zaposlovanja javnega uslužbenca) je tako treba najprej preveriti, ali rabo ZUP (in tako formalno določitev zadeve kot upravne zadeve) določa že sam področni zakon. Tako praviloma že sedmi odstavek 57. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/07 – UPB, 65/08 in nasl.) določa, da se postopek za novo zaposlitev uradnika izvaja kot javni natečaj, postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivno pogodbo. Nadalje 60. člen ZJU določa, da se za postopek javnega natečaja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o ustni obravnavi. Del izbirnega postopka javnega natečaja (61. člen ZJU), ki se lahko opravi v več fazah in s katerim se postopno izloča kandidate, je lahko tudi ustni razgovor, zato se torej tudi za vprašanja v zvezi z izvajanjem ustnega razgovora (npr. vabljenja na ustni razgovor, vodenje zapisnika o razgovoru itd.) določbe ZUP uporabljajo smiselno.

Glede na pravila o postopku vabljenja po ZUP se tako povabljeni mora vabilu odzvati (glej prvi odstavek 73. člen ZUP). Če povabljeni zaradi bolezni ali iz kakšnega drugega opravičenega vzroka ne more priti, mora to takoj po prejemu vabila sporočiti organu, ki mu je vabilo poslal, če nastane vzrok pozneje, pa takoj, ko zanj zve. Ob sporočilu organu je treba predložiti dokazilo, ki opravičuje izostanek, razen če to ni mogoče. Če stranka dokazila ne predloži, čeprav bi bilo to mogoče, se šteje, da izostanek ni opravičen (drugi odstavek 73. člena ZUP). ZUP kot opravičljiv razlog izostanka navaja bolezen, ali kakšen drug opravičen vzrok, ki osebi onemogoča prihod (o tem več tudi Kovač, Kerševan (ur.), prav tam, str. 478-479 ter sodba UPRS IV U 98/2017-11 z dne 1. 10. 2019).

Kandidat, ki se vabilu na ustni razgovor ne odzove in se ga ne udeležil, niti ne opraviči svoje odsotnosti, čeprav je bil pravilno vabljen, nima pravice do pritožbe (tretji odstavek 65. člena ZJU, o tem glej tudi sodbo UPRS III U 106/2015 z dne 1. 7. 2015). 

Pri zbiranju dokazil glede opravičeni odsotnosti velja opozoriti tudi na določbe 6. in 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (SUVP, Ur. l. EU, L 119, 4. 5. 2016) in 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22), katere določajo, da se mora za obdelavo osebnih podatkov, tu zdravniških oz. drugih dokazil o posamezniku, zagotoviti ustrezna in zakonita pravna podlaga. Informacijski pooblaščenec v številnih svojih mnenjih (glej npr. mnenje IP 07121-1/2024/1427 z dne 18. 11. 2024) poudarja, da se lahko obdeluje, torej zbira, vpogleduje, hrani itd., zgolj toliko osebnih podatkov, kot je nujno in potrebno za zasledovan zakonit namen (o tem tudi mnenje IP št. 07120-1/2024/385 z dne 2. 12. 2024), pri tem pa se mora ves čas obdelave upoštevati vsa načela varstva osebnih podatkov, zlasti načela varne obdelave, omejitve hrambe, omejitve namena, najmanjšega obsega itd. (glej tudi mnenje IP št. 07121-1/2023/1466 z dne 24. 11. 2023).

Rabo ZUP pa je treba glede na področni zakon, sploh v neupravnih zadevah, tolmačiti restriktivno, Ker ZJU določa rabo ZUP po 60. členu kot opisano zgoraj, se ZUP ne uporablja pri drugih vrstah postopkov oz. dejanjih izven izrecnih določb ZJU s sklicem na ZUP. Postopki zaposlovanja javnih uslužbencev so tako specialno urejeni znotraj ZJU, ki postopkovno napotuje na:

1. določbe ZUP, kadar gre za izvajanje javnih natečajev pri zaposlitvi javnih uslužbencev, in
2. določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.), kadar gre za zaposlovanje strokovno-tehničnih delavcev ter po 5. členu ZJU skupaj s kolektivnimi pogodbami še ureja vprašanja glede pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja.