Organ prve stopnje je avgusta 2021 na predlog predlagatelja izdal sklep o obnovitvi postopka. Predlagatelj je v vmesnem času večkrat – preko svojega odvetnika in osebno – organ pozvala k obnovi postopka. Julija 2023 je bil izveden narok in avgusta 2024 dopolnitev postopka. Kljub večkratnim pozivom, da se postopek zaključi oz. da se odloči v zadevi, se organ ne odziva in je nedostopen.

Ali bi se zaradi prijave na upravno inšpekcijo postopek ustavil in posledično podaljšal? Ali inšpekcijski postopek zadrži odločanje organa (tj. v času inšpekcijskega postopka zavezanec ne sme odločati o sporni zadevi) in posledično podaljša čas odločanja?

V prvem odstavku 222. člena ZUP je določeno, da mora pristojni organ o zadevi odločiti (tj. izdati odločbo ali postopek zaključiti s sklepom) in odločbo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih od datuma vložitve popolne vloge, če področni zakon ne določa drugačnega roka. Gre za instrukcijski rok – procesnopravni rok, ki se nanaša na organe. Organu ali drugemu nosilcu predstavlja navodilo oz. napotilo, v kolikšnem času naj opravi določeno procesno dejanje, vendar zaradi poteka instrukcijskega roka organ ne izgubi pooblastila za opravljanje dejanj v upravnih postopkih. Organ mora čim prej opraviti dolžno dejanje (glej več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 157 in nasl.). Prav tako je treba pravila o rokih glede izvajanja dejanj in odločitve upoštevati pri uporabi pravnih sredstev, npr. odločiti v ponovljenem postopku po pritožbi in vrnitvi v nov postopek v 30 dneh (251. člen ZUP). Analogno velja pri obnovi postopka, saj je odločanje v predpisanih ali vsaj razumnih rokih del pravic dobre uprave tudi po 41. členu Listine EU o temeljnih pravicah in Ustave RS.

Upravna inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem ZUP in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke (307. člen ZUP). Za razliko od drugih inšpekcij v Sloveniji, kot so delovna, gradbena, tržna, zdravstvena itd., je upravna inšpekcija oblika notranje kontrole. Upravni inšpektor nadzoruje izvajanje procesnih predpisov, in sicer ZUP, zakonom, ki urejajo posebne upravne postopke, UUP in ZDIJZ. Medtem ko zunanje inšpekcije nadzorujejo spoštovanje materialnih predpisov, upravna inšpekcija ne posega v razmerje med organom in stranko. Upravna inšpekcija ob tem, ko izvaja nadzor nad pravilnostjo izvajanja upravnega postopka, ne odloča o pravici, obveznosti in pravni koristi strank v upravnem postopku. To je obrazložilo tudi Ustavno sodišče RS v sklepu U-I-31/06-9, Up-122/06-7 z dne 23. 3. 2006, kjer je zapisalo, da zapisnik upravnega inšpektorja ni upravna odločba, ker ne odloča o pravicah in obveznostih, temveč le ugotavlja nepravilnosti in predlaga ukrepe, kako nepravilnosti odpraviti (prim. Kovač in Jerovšek, str. 282-285).

Prijava na upravno inšpekcijo v primeru dolgotrajnega postopka oz. prekoračitve instrukcijskega roka torej ne bi podaljšala časa odločanja organa, ker upravna inšpekcija vsebinsko ne sme posegati v konkretne upravne odločitve, saj bi s tem kršila načelo samostojnosti pri odločanju (12. člen ZUP). Organ je primoran upravni postopek, ne glede na postopek nadzora upravne inšpekcije, voditi neodvisno in samostojno odločati. V kolikor upravna inšpekcija ugotovi kršitev instrukcijskega roka za odločanje, predstojniku organa v skladu s 307.f členom ZUP z zapisnikom odredi vodenje postopkov v skladu z določbami o instrukcijskih rokih in brez neutemeljenih zavlačevanj. Po opravljenem nadzoru in prejemu zapisnika upravne inšpekcije, pri organu posledično lahko pride do hitrejšega reševanja konkretnih zadev oz. uskladitve vodenja upravnih postopkov v skladu z določbami predpisov, ki določajo instrukcijske roke za posamezna dejanja upravnega postopka, vključno z instrukcijskim rokom za odločitev o zadevi.

Ob prekoračitvi instrukcijskega roka organa ima stranka poleg prijave na upravno inšpekcijo tudi možnost pritožbe na podlagi molka organa (četrti odstavek 222. člena ZUP). Prvostopenjski organ mora pritožbo, vloženo na podlagi molka organa posredovati naprej na drugostopenjski organ, ki obravnava pritožbo v skladu s 255. členom ZUP (več o ravnanju stranke v primeru molka organa glej ta primer).