Stranka je vložila zahtevo za priznanje pravice, torej izdajo odločbe (npr. gradbenega dovoljenja, povračila potnih stroškov pri ZZS ali katerekoli zahteve stranke). Vendar še npr. po šestih mesecih od vložitve zahtevka ali celo ob ponovnem zahtevku npr. aprila vse do septembra od organa še ni nobenega odgovora. Kaj stranka lahko stori v takem primeru?

Če se stranka pritoži zaradi molka organa, na katere pritožbene razloge se lahko sklicuje pri takšni pritožbi: ali zgolj na to, da prvostopenjski organ ni odločil v predpisanem roku, ali tudi na razloge iz 237. člena ZUP, čeprav je sklicevanje na slednje v bistvu neučinkovito, če ni odločitve na prvi stopnji in posledično tudi obrazložitve ne)?

Kako naj ravna stranka v primeru, če je vložila pritožbo zoper odločbo prve stopnje, po več mesecih pa o njej še ni odločeno? Stranka je pri tem preverila pri organu prve stopnje, kdaj bo prejela odgovor, a je dobila le informacijo, da je ta organ pritožbenemu pritožbo odstopil le nekaj dni po vložitvi pritožbe, čeprav je obenem bila obveščena po telefonu, češ da se pritožba rešuje še pri organu prve stopnje. Ali gre v takem primeru za molk organa druge stopnje in kako ravnati dalje?

Organ mora odločiti oziroma izdati odločbo v zakonsko določenem roku, sicer nastopi položaj molka organa. Ta situacija sicer ni nezakonita, za stranko pa glede na 222. člen ZUP pomeni vzpostavitev fikcije negativne odločbe, zaradi česar se lahko pritoži na drugostopenjski organ (o predpisanih rokih in razumnem roku odločanja (več v Sever, Izbrani vidike pravice do odločanja v razumnem roku v upravnih zadevah, 2009, in Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentarje k 222. in 256. členu ZUP).

Področni zakon lahko določi tudi pozitivno fikcijo (npr. zakon, ki ureja storitve na notranjem trgu), kar velja tudi za akcesorna soglasja po ZUP (peti odstavek 209. člena ZUP). A pozitivna fikcija je v slovenskem pravnem redu izjema, praviloma velja fikcija zavrnitev zahtevka oz. neizdaje odločbe v postopkih po uradni dolžnosti.

Glede časa nastopa pravice do pritožbe zaradi molka organa je pomembno vprašanje roka za odločitev. Če poseben zakon ne določa drugih rokov za odločitev, velja rok, ki ga določa ZUP. Če gre za skrajšani ugotovitveni postopek (144. člen ZUP), mora organ po ZUP odločiti čim prej, najkasneje pa v enem mesecu; če pa gre za poseben ugotovitveni postopek (145. člen ZUP), je rok za izdajo odločbe največ dva meseca od dne, ko je organ prejel popolno vlogo oz. se je postopek uvedel (več v sodni UPRS U 311/2002 z dne 9.10. 2002).

Kadar organ ne odloči v predpisanem roku, lahko stranka po 22. členu Uredbe o upravnem poslovanju zahteva pojasnilo o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Pri tem lahko organ obvesti, da se bo pritožila na drugostopenjski organ, kot določa 222. člen ZUP, če organ ne izda odločbe v najkrajšem možnem času.

Lahko pa stranka tudi postopa kar le po 222. členu ZUP, po katerem ima neposredno pravico do pritožbe zaradi molka prvostopenjskega organa, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen z negativno odločbo, če pristojni organ ne izda odločbe in je stranki ne vroči v predpisanem roku. V takem primeru se lahko stranka, ki je vložila zahtevo, pritoži takoj po preteku rokov in kadarkoli do izdaje odločbe. Zaradi molka organa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa 235. člen ZUP (15 dni od vročitve odločbe), in se lahko pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse, dokler traja molk organa (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617–618). Izjemoma se taka pritožba pošlje direktno drugostopenjskemu organu, ne pa kot ostale pritožbe najprej v formalni preizkus oz. z možnostjo nadomestne odločbe organu prve stopnje, saj prvostopenjskega akta ni (več v sodbi UPRS U 319/2004 z dne 7. 10. 2005).

Pritožba je po ZUP laična, vendar mora pritožnik navesti razloge, zaradi katerih se pritožuje, sicer pritožba kot vloga ni popolna (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 248 in povezane). Razlog mora biti eden izmed dopustnih, kot so navedeni v 237. členu ZUP. V primeru molka organa pa po naravi stvari razloga v smislu vsebinskega izpodbijanja ni moč navesti, saj odločitve sploh še ni, tako pa tudi ne argumentov, ki bi jih pritožnik izpodbijal s kontra argumenti. V pritožbi zaradi molka organa se tako navede kot razlog pritožbe le datum uvedbe postopka (popolne vloge) in iztek roka za odločitev brez odločitve (meritorne odločbe ali ustavitve postopka s sklepom), po potrebi pa tudi ogroženost pravnih oz. javnega interesa zaradi zamud pri odločanju.

Organ druge stopnje ima po ZUP dva meseca časa, da odloči o pritožbi (prim. 222. in 256. člen ZUP), področni zakon pa lahko določi tudi daljši (ali krajši) rok, npr. tako celo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 in nasl.).

Po preteku tega roka nastopi molk organa druge stopnje. To velja ne glede na informacije, ki jih organ prve stopnje sporoča stranki po telefonu - te nimajo pravnega vpliva na navedeno. Ali in kdaj je organ prve stopnje odstopil pritožbo drugi stopnji, v razmerju do stranke ne igra vloge - rok za odločitev od pritožbi, se šteje od odpreme pritožbe oz. prejema pri drgostopenjskem organu, medtem ko je notranje komuniciranje med organoma prve in druge stopnje njuna stvar, ki stranke pri teku roka ne zadeva. Zato tudi različne informacije stranki o stanju zadeve niso relevantne.

Stranka pa v primeru izteka roka za odločitev o pritožbi brez le-te, za razliko od molka na prvi stopnji, najprej vloži urgenco na organ druge stopnje in zahteva, da odloči v naslednjih sedmih dneh. Urgenco se pošlje s priporočenim dopisom, da ima stranka dokaz o datumu odpreme in teku dodatnega roka za odločitev. V primeru, da organ ne odloči tudi po strankinem pozivu, torej v sedmih dneh od vložene urgence), šteje molk organa kot; fiktivna zavrnitev pritožbe po drugem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. RS, št. 105/06 in nasl.). Stranka ima v takem primeru z izkazom teka rokov in vložene urgence pravico vložiti tožbo zaradi molka organa na upravno sodišče, pri pravicah, kjer področni zakon zagotavlja varstvo v socialnem sporu (npr. gleed stroškov po ZZVZZ), pa analogno na socialno sodišče (več o tem npr. v sodbi in sklepu UPRS U 134/2016 z dne 4. 5. 2016).