Ali lahko obrazložitev odločbe vsebuje tudi navedbe o nekem potencialnem bodočem dejanskem stanju in posledično o morebitnem prihodnjem protipravnem ravnanju stranke?

Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (sodba UPRS I U 970/2022-11 z dne 25. 1. 2023). Odločanje o upravni zadevi oz. upravni postopek se praviloma konča z izdajo odločbe. Upravna odločba pa je posamičen in konkreten (u)pravni akt, kar pomeni, da se nanaša le na določeno (ali vsaj enoznačno določljivo) stranko, izdaja pa se na podlagi že obstoječih dejstev in okoliščin primera (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 12-14, in 209 in nasl.).

ZUP v členih od 210 do 218, določa obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe (glej primer). V izreku odločbe, kot njenem najpomembnejšem delu, se vedno odloča o predmetu postopka (tj. zahtevku stranke ali o njeni obveznosti oziroma je v njem potrebno točno opredeliti pravice, pravne koristi oz. obveznosti ter komu se le-te nalagajo). Namen obrazložitve odločbe pa je informirati stranko, zakaj je bilo v izreku odločeno, kot je bilo, podrobneje pa elemente obrazložitve določa 214. člen ZUP, Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega postopka oz. varstva pravic strank, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, pa bi to morala imeti, ker niso izpolnjeni pogoji za idajo odločbe s skrajšano obrazložitvijo ali brez obrazložitve (gl. 218. člen ZUP), gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP in primer).

Obrazložitev odločbe vsebuje obrazložitev vseh v izreku navedenih odločitev. Iz obrazložitve mora izhajati, da je upravni organ sprejel zakonito odločitev glede na ugotovljeno dejansko stanje v času izdaje odločbe. Upravna odločba mora namreč praviloma temeljiti na pravilnem in popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju, saj je le tako mogoča zakonita odločitev, ali je stranka upravičena do priznanja pravice ali pravne koristi oz. ali se ji lahko (mora) naloži(ti) obveznost. Pravilno in popolno ugotovljeno konkretno dejansko stanje je eden od temeljev za izdajo zakonite odločbe (glej primer).

Iz navedenega izhaja, da morajo torej odločitve temeljiti na obstoječem dejanskem stanju, kot je ugotovljeno do izdaje odločbe, in ne na nekem potencialnem bodočem dejanskem stanju, zato se posledično tudi obrazložitev odločbe lahko nanaša zgolj na ugotovljeno dejansko stanje, torej že obstoječa in ne šele morebitna bodoča dejstva. Zaključiti gre, da se razlogov za konkretno odločitev ne sme opreti na neko bodoče dejansko stanje. Ne sme iz obrazložitve odločitve izhajati npr. » Zahtevek investitorja XX je bilo treba zavrniti, ker bi ta v bodoče, glede na določbe XX. člena GZ-1, lahko zaobšel … «.

Lahko pa je neko bodoče dejansko stanje del obrazložitve, torej del utemeljitve odločitve v primerih, ko gre zgolj za opredelitev do pripomb strank ali do dokazov, in ima torej le t. i. pojasnjevalni namen. Kot npr. »Če bi veljalo … (npr. stališče stranskega udeleženca AA), da …., potem bi lahko, glede na določbe XX. člena GZ-1 prišlo tudi do zaobida ….. s strani investitorja,« ali »Ker je AA storil to in to, bi glede na določbe XX. člena GZ-1 s tem lahko povzročil tudi ….«.

Prav tako ni nedopustno v obrazložitvi ali na temelju zakona celo v izreku opozoriti na morebitna neskladja za bodoče dejansko stanje glede na namen določenega upravnopravnega razmerja, tj, zagotoviti spoštovanje predpisov oz. javno korist, kot jo definira področni zakon. Npr. po 80. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) se v izrek odločbe o odmeri davka izrecno navede opozorilo, da bo davek v primeru, če ne bo plačan v določenem roku, prisilno izterjan.