Ali zadostuje enkratna predložitev pooblastila starša oz. zakonitega zastopnika mladoletni osebi ob prvotni podaji vloge v upravnem postopku (npr. zgolj pri prvi prijavi na opravljanje vozniškega izpita) ali je treba predložiti novo pooblastilo pri vseh njegovih nadaljnjih fazah?

Procesna sposobnost stranke predstavlja ključen pogoj za njeno samostojno udejstvovanje v upravnem postopku, kot to določa 46. člen ZUP. Le stranka, ki je polno poslovno sposobna, lahko v postopku izvaja dejanja samostojno, torej z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti (glej primer Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let).

Za vlaganje vlog v upravnem postopku je torej treba imeti (polno) poslovno in s tem procesno sposobnost, ki pa je (praviloma) mladoletna oseba nima (glede izjem glej tretji odstavek 46. člena ZUP in določbe nekaterih področnih predpisov v povezavi z Družinskim zakonikom). Zato mladoletnik ne more samostojno nastopati v postopku, ampak nastopa po zakonitem zastopniku, ki izraža voljo v njegovem imenu (glej tudi primer Ugovor mladoletne osebe zoper oceno na izpitu).

Ker je zastopanje procesno nesposobne osebe nujno v vseh fazah postopka, mora organ na to paziti ves čas po uradni dolžnosti (49. člen ZUP). Kadar je stranka v postopku procesno nesposobna, mora biti pri vlaganju vlog tako organ posebej pozoren, ali je vlogo vložila mladoletna oseba ali zakoniti zastopnik oziroma ali vloga izraža voljo mladoletne osebe prek njenega zakonitega zastopnika. Če vlogo vloži mladoletna oseba, je organ pri zakonitem zastopniku dolžan preveriti, ali vlogo odobrava, sicer jo ne more obravnavati. Zato je treba zakonitega zastopnika mladoletnega vložnika pozvati, naj skladno s 67. členom ZUP potrdi oziroma s tem pravno veljavno izrazi voljo mladoletnika.

Glede vprašanja postopka prijave mladoletnika na vozniški izpit se kot področni zakon uporablja drugi  odstavek 72. člena Zakona o voznikih (Ur. l. RS, št. 92/22 in 153/22). Ta zakon določa, da se kandidati za vozniški izpit priglasijo k vozniškemu izpitu pri upravni enoti, katera preveri izpolnjevanje pogojev za opravljanje vozniškega izpita in če kandidat za voznika izpolnjuje pogoje, ga upravna enota prijavi k opravljanju teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita. V kontekstu terminologije ZUP gre torej razumeti, da se priglasitev k vozniškemu izpitu šteje kot vložitev vloge v upravnem postopku (63. člen ZUP), presojo izpolnjevanja pogojev za opravljanje izpita pa kot del ugotovitvenega in dokaznega postopka organa (138. člen ZUP). Odločitev organa (upravne enote) s tem, ko posameznika prijavi k opravljanju teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita pa je treba šteti kot odločitev o upravni zadevi v obliki t. i. materialnega dejanja oz. realnega akta upravnega organa (več o tem glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 13, glede zaporedja zakon kot splošni pravni akt – odločba(itev) kot posamični (u)pravni akt – izvršitev kot realni akt).

Če vloge, ki jo je podala mladoletna oseba, ki ni polno oziroma za predmet postopka poslovno sposobna, ni potrdil njen zakoniti zastopnik (praviloma eden od staršev ali skrbnik), se taka vloga torej skladno s 67. členom ZUP s sklepom zavrže, saj nima vseh potrebnih sestavin, tu izjave volje opolnomočene osebe. Do zavrženja pride torej iz razloga nepopolnosti vloge pri pravno veljavnem izražanju volje stranke, kar pomeni, da je bila taka vloga vložena po osebi, ki ne more samostojno nastopati kot stranka (glej smiselno tudi procesne predpostavke za tek postopka po 129. členu ZUP).

To velja za vsako novo zadevo posebej, torej npr. pri drugi ali naslednji prijavi za opravo vozniškega izpita ločeno glede na prvo prijavo. Z drugimi besedami: le potrditve prve prijave se še ne šteje za merodajno tudi za drugo ali naslednjo prijavo, razen če je že v prvi zadevi eden od staršev izrecno potrdil, da potrjuje vlogo mladoletne/ga hčere ali sina za prvo in tudi vse naslednje prijave na izpit.