Ali lahko mladoletna oseba nad 15 let samostojno nastopa v upravnih postopkih oziroma samostojno sklepa pravne posle, saj se po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zahteva za razpolaganje z mladoletnikovim premoženjem sicer soglasje skrbstvenega organa (npr. ko želi mladoletnik sodelovati pri kupo-prodaji vozila, ali mora UE v postopku registracije vozila najprej pridobiti ustrezno odločbo CSD, da je razpolaganje dovoljeno, pri čemer je praksa različnih organov (UE in CSD) precej različna)?

Na podlagi 46. člena ZUP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja dejanja v upravnem postopku, torej lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti. Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost (tretji odstavek 46. člena ZUP). Slednje se navezuje tudi na sklepanje pravnih poslov, saj pomeni, da glede poslov, ki jih lahko mladoletnik sklepa sam, torej brez odobritve staršev oziroma CSD, lahko slednji sam opravlja tudi procesna dejanja. Npr. pri registraciji motornega vozila velja: če lahko mladoletnik sklene samostojno pravni posel po področnem predpisu ali splošnih predpisih za ta tip dejanj, potem lahko tudi sam registrira motorno vozilo. Glede poslov, pri katerih pa je za njihovo veljavnost potrebna odobritev staršev ali CSD, pa mladoletnik ni procesno sposoben in procesna dejanja zanj opravljajo le njegovi starši.

V primeru sklepanja pravnega posla, kot je kupoprodajna pogodba (prodaja motornega vozila), pa je potrebno sposobnost mladoletnika, starejšega od 15 let, za sklepanje pravnih poslov presojati v skladu z določbami Družinskega zakonika (DZ, Uradni list RS, št. 15/17) in zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 97/07 in novele), ki ureja pogodbena razmerja:

*DZ v 146. členu namreč določa, da mladoletnik, ki dopolni 15 let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov pa je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikov življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti (odločba VSL: sodba I Cp 1148/93 ter sodba VS II Ips 249/94) – ali bo imel posel takšen vpliv bo stvar presoje vsakega primera posebej). Potrebno pa je upoštevati tudi določbo 149. člena DZ, na podlagi katere lahko starši samo s privolitvijo centra za socialno delo odsvojijo ali obremenijo predmete iz premoženja svojega otroka zaradi njegovega preživljanja, vzgoje ali izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist - gre za tiste primere, kjer tudi nakup določene stvari ni bil mogoč brez mladoletnikovih staršev.
*OZ pa pri sklepanju pogodb poslovno nesposobne osebe določa v 41. členu, da sme poslovno omejena oseba brez dovoljenja zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon.

V kolikor lahko torej mladoletna oseba, ki je dopolnila 15 let, samostojno nastopa v pravnem prometu in sklepa pravne posle (če ji seveda tega poseben zakon ne omejuje), lahko samostojna nastopa tudi v upravnih postopkih, seveda v mejah priznane poslovne sposobnosti.

Je pa potrebno, ne glede na prvi stavek 146. člena DZ, pri vprašanju o poslovni sposobnosti mladoletne osebe ter njeni sposobnosti samostojnega sklepanja pravnih poslov, izhajati in upoštevati tako 149. člen DZ kot tudi vsebino področnega predpisa in omejitve, ki jih le-ta pozna. In v primeru, da področni oziroma materialni predpis predpisuje določene omejitve ali drugače ureja vprašanje poslovne sposobnosti mladoletnih oseb ter njihove sposobnosti sklepanja pravnih poslov, je potrebno takšen predpis obravnavati kot lex specialis in ga tudi upoštevati. V kolikor pa teh omejitev ni, se upoštevajo splošna določila DZ.