Ali je upravni organ dolžan v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem so vključeni tudi stranski udeleženci, omogočiti vsem strankam, da se pred izdajo odločbe izrečejo o relevantnih dejstvih in okoliščinah, skladno s četrtim odstavkom 146. člena ZUP?

Stranski udeleženci imajo procesno načeloma iste pravice, kot to velja za glavne stranke (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. in 2. knjiga, glej zlasti komentarje k 43., 142. in 143. ter tudi 237. in 260. členu ZUP (glej recimo sklep VSRS I Up 54/2019 z dne 22. 12. 2019), ki sanirata napake spregleda stranskih udeležencev s pritožbo ali obnovo postopka). za več o vstopu stranskih udeležencev v postopek glej ta primer.

Čeprav stransko intervenienco ureja ZUP, pa gre za materialnopravno vprašanje, saj pravni(!) interes, ki ga mora oseba za ta položaj izkazati, definira materialno pravo oz. področni zakon. Pri tem kaže sicer opozoriti, da pravni interes lahko temelji tudi na drugem zakonu, kot le matičnem zakonu, ki je podlaga za posamično upravno zadevo (npr. v postopku prijave prebivališča ni merodajen le področni Zakon o prijavi prebivališča, ampak tudi Stvarnopravni zakonik, glej sodbo UPRS I U 612/2010 z dne 10. 2. 2011).

Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) določa stransko udeležbo, pa tudi nekatere posebne določbe o procesnem položaju stranskih udeležencev (več glej v Žuber in Sever v Kovač in Sodja (ur.), Komentar GZ-1, 2023, tudi z navedbo sodne prakse o vprašanjih, ki tukaj sledijo).

Upravni organ stranske udeležence povabi k udeležbi v postopek (49. člen GZ-1). Pri tem kaže poudariti, da tudi pojem "seznanitve", ki ga uporablja GZ-1, vsebinsko identičen izrazom in pravilom ZUP o vabljenju oz. priglasitvi v postopek. Vabljena oseba upravnemu organu priglasi svojo udeležbo v roku, določenem v vabilu. Če svoje udeležbe v določenem roku ne priglasi, se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja in se kasneje ne more več vključiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ter nima pravice do pritožbe (prvi odstavek 50. člena GZ-1), v skladu tudi s prekluzijami po ZUP. V kolikor stranski udeleženec tekom postopka poda izjavo, da se strinja z nameravano gradnjo, se nadalje ne vključuje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, temveč se mu gradbeno dovoljenje le vroči (četrti odstavek 51. člena GZ-1). Stranski udeleženci, ki so priglasili udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in niso podali izjave, da se strinjajo z nameravano gradnjo, pa so v drugačnem položaju od oseb, ki ne priglasijo udeležbe v roku ter od stranskih udeležencev, ki podajo izjavo da se z nameravano gradnjo strinjajo. Zanje veljajo enaka ustavna in zakonska procesna jamstva kot za glavne stranke.

Stranski udeleženci v upravnih postopkih imajo namreč enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka (tretji odstavek 43. člena ZUP), vendar le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi. Pravne koristi teh oseb morajo biti ustrezno varovane, na način, da se stranskim udeležencem za varstvo njihovih pravnih koristi prizna možnost njihovega učinkovitega uveljavljanja in s tem povezanega poštenega upravnega postopka ter ustreznih pravnih sredstev, kar je zahteva iz 22. člena Ustave RS. Iz 22. člena Ustave izhaja, da je treba vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Stranki in vsakomur, ki ima stranki enak položaj, mora biti omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča in da se v postopku izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Enako kot stranki mu morata biti zagotovljeni tako pravica navajati dejstva in dokaze, ter možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o rezultatih dokazovanja (odločba USRS U-I-405/22-12 z dne 4. 7. 2024). Glede na navedeno, določba, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP) velja tudi za stranske udeležence, ki so v postopku izdaje gradbenega dovoljenja priglasili svojo udeležbo in niso podali izjave, da se z nameravano gradnjo strinjajo.

Če pa investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja spremeni zahtevek v smeri drugačne nameravane gradnje, mora upravni organ vabljene osebe, ki prvotno niso priglasile udeležbe, ter stranske udeležence, ki so podali izjavo, da se z (izvirno) nameravano gradnjo strinjajo in še vedno izkazujejo pravni interes za udeležbo v postopku, obvestiti o spremembi zahtevka in jih ponovno vabiti v postopek (tako tudi Sever v Kovač in Sodja, prav tam). Navedene osebe svoje priglasitve za udeležbo v postopku pač (še) niso podale oz. so izjave, da se z nameravano gradnjo strinjajo, podale na podlagi prvotno postavljenega zahtevka in ne na podlagi spremenjenega zahtevka, zato se upravičeno zanašajo na to, da jih pravne posledice, določene v prvem odstavku 50. člena GZ-1 in v četrtem odstavku 51. člena navedenega zakona, prizadenejo le v primeru prvotno postavljenega zahtevka, za spremenjenega pa imajo novo pravico izjaviti se.