Stranka je v pravnomočno zaključenem postopku predlagala obnovo postopka po prvi točki 260. člena ZUP, a ker predlog za obnovo ni pravočasen, bo zavržen. Vzporedno pa je stranka z novo vlogo podala predlog za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti v isti zadevi, ter podala obrazložitev in dokaze zakaj naj urad uvede obnovo postopka po uradni dolžnosti. Tu se odpira dilema, ali naj glede tega predloga organ izda nov sklep, s katerim bo odločeno glede predloga za obnovo postopka po uradni dolžnosti. Zakon veleva to v primeru, da pride do obnove postopka po uradni dolžnosti in s tem daje tudi stranki možnost pritožbe zoper ta sklep. V konkretnem primeru, pa stranka želi drugačno odločitev, torej bi bila obnova lahko v njeno korist. Glede odločanja o taki pobudi: Ali se naj torej v tej zadevi izda dva sklepa (torej sklep o zavrženju predloga za obnovo, ter še en sklep o zavrnjenem predlogu za obnovo postopka po UD), ali je dovolj izdaja enega sklepa o zavrženju predloga za obnovo, ter se tam obrazloži tudi glede predloga za obnovo postopka po UD.

Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti samo v primeru kršitev oziroma nepravilnosti, določenih v 260. členu ZUP. Obnova postopka je po ZUP najpogosteje uporabljeno izredno pravno sredstvo, uvede pa se lahko po uradni dolžnosti ali na predlog stranke oziroma domnevno spregledanega stranskega udeleženca (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023).

Postopek obnove se začne na predlog stranke, pri čemer 260. člen ZUP navaja deset taksativno navedenih razlogov za obnovitev postopka. Na primer, obnova po prvi točki 260. člena ZUP je možna, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

Po predlogu stranke za obnovo postopka se tak predlog lahko v skladu z 267. členom ZUP zavrže, zavrne ali pa po 268. členu ZUP obnova dovoli. Organ mora ob prejetju predloga preizkusiti, ali je dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba, ter ali je okoliščina, na katero se predlog upira, verjetno izkazana. V kolikor navedeni pogoji niso izpolnjeni, organ s sklepom predlog zavrže. V kolikor so pogoji izpolnjeni, organ preveri še, ali okoliščine/dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe (razen v primeru iz 9. in 10. točke 260. člena ZUP). V kolikor dokazi ne zadostujejo temu kriteriju, predlog zavrne z odločbo (3. odstavek 267. člena ZUP).

Za vsa pravna sredstva, pri čemer obnova ni izjema, velja, da mora vložnik varovati svoj osebni pravni položaj. Tako posameznik s pravnim sredstvom ne more varovati pravnega položaja tretjih oseb, ki se niso odločile za vložitev pravnega sredstva, niti javnega interesa, saj bi se predlog (zahteva) za takšno pravno sredstvo kot nedovoljen zavrgel zaradi odsotnosti pravnega interesa.

V skladu z drugim odstavkom 268. člena ZUP o obnovi postopka po uradni dolžnosti organ izda sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji. V nasprotnem primeru se obnova ne začne in se posledično o tem ne izda nikakršnega akta. Zoper sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti pa je dovoljena pritožba. Organ lahko obnovi postopek po uradni dolžnosti le zaradi varstva javnega interesa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 667), hkrati pa se sme obnovo postopka po uradni dolžnosti uvesti tudi samo zaradi razlogov iz prvega odstavka 260. člena ZUP (več v primer).

V konkretnem primeru bi vlogo, s katero oseba predlaga obnovo postopka po uradni dolžnosti, potem ko ni uspela s tem pravnim sredstvom na svoj predlog, bilo zato potrebno obravnavati le kot pobudo, v kateri organ presodi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti zaradi zaščite javne koristi, in ne kot zahtevek, s katerim vložnik varuje svoj pravni položaj (več v sodbi UPRS I U 1198/2011 z dne 1. 3. 2012). Skladno s tem se o taki pobudi oziroma predlogu stranke ne bi odločalo z upravnim aktom, ampak bi se s strani organa pripravil dopis, v katerem bi organ vložniku pobude odgovoril, da bo pobuda preučena z vidika morebitne zaščite javnega interesa.

Ko gre za vloge strank, ki le predlagajo uvedbo postopka po uradnih dolžnosti oziroma tudi njegove obnove oficialnih postopkov, se takšne vloge obravnava le kot pobude oziroma procesne predloge in ne kot zahtevke. Zato se o njih ne odloča s posamičnimi upravnimi akti, prav tako pa ne uživajo pravnega varstva (sklep UPRS I U 586/2020-12 z dne 20. 12. 2021).