Kako lahko popravimo napako v izdani lokacijski informaciji, ki smo jo ugotovili sami, čeprav stranka tega sama ne zahteva? Gre za pomanjkljivost, kjer nismo navedli enega od varstvenih režimov, ki veljajo za nepremičnino, kar vpliva tudi na predkupno pravico določenega upravičenca.

Lokacijska informacija ima na podlagi 279. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek (glej ta primer).

Glede na določbe 179. člena ZUP potrdilo ni posamični in konkretni upravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Potrdilo potrjuje obstoj nekega dejstva, pri čemer se pravni položaj ne spreminja. Izdajo ga državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodijo na podlagi določenega predpisa, ali po posebnem ugotovitvenem postopku. Potrdila potrjujejo že obstoječe dejansko stanje, ne vzpostavljajo pa novih pravic ali obveznosti ali jih spreminjajo ali ukinjajo ali zavrnejo. Ker potrdila niso upravni akti, jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, kot je to mogoče pri odločbah (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2, knjiga, str. 279 in 280).

Zoper izdano potrdilo torej ni dovoljena pritožba ali drugo pravno sredstvo. Četrti odstavek 180.a člena ZUP določa postopek, ki mu mora slediti upravni organ, če stranka meni, da izdano potrdilo ni skladno s podatki iz uradne evidence oziroma da izdano potrdilo ni skladno z resničnim dejanskim stanjem. Stranka mora na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, vložiti zahtevek za spremembo potrdila ali pa zahtevati izdajo novega potrdila. V teh primerih lahko zahteva spremembo potrdila oziroma izdajo druge listine, ne more pa izpodbijati resničnost podatkov v uradni evidenci. Organ preuči zahtevek in preveri, ali je izdano potrdilo resnično neskladno z uradnimi evidencami ali dejanskim stanjem. Če organ ugotovi, da je zahtevek utemeljen, izda novo potrdilo, ki vsebuje pravilne podatke. Pomembno je, da organ ne more posegati v obstoječe potrdilo (npr. ga razveljaviti), temveč mora izdati novo potrdilo. Spremembo pa se lahko zahteva le v primeru pozitivnih potrdil (prav tam, str. 293).

Upravni organ torej ne na zahtevo stranke ne po uradni dolžnosti v obstoječe potrdilo ne more posegati na način, da bi ga razveljavil ali odpravil. Morebitne neskladnosti z javno evidenco pri že izdanem potrdilu se lahko popravijo na zahtevo stranke, organ pa bo praviloma izdal novo listino z drugačno (z javno evidenco skladno) vsebino (glej tudi sklep VSRS X Ips 20/2021 z dne 10. 11. 2021). Kolikor organ sam ugotovi napako v potrdilu, je sicer smiselno, zakon tega namreč ne ureja, da nemudoma izda novo potrdilo in ga z ustreznim pojasnilom pošlje stranki. S tem se stranki omogoči, da se seznani z resničnimi dejstvi, pa tudi prepreči morebitna škoda za stranko ali izdajatelja (v tem primeru zaradi uveljavljanja odškodninskih zahtevkov), če bi se stranka zanašala na listino, za katero po zakonu velja domneva resničnosti, dokler ni izkazano, da potrjena dejstva niso skladna s podatki iz uradne evidence. S seznanitvijo stranke, da prvotno potrjena dejstva niso resnična, mora ta slediti dejstvom, ki izhajajo iz novega potrdila, oziroma se ne more sklicevati na staro potrdilo.