Institut izločitve je namenjen zagotavljanju nepristranskosti in objektivnosti pri delu in odločanju v upravnem postopku in je v interesu tako stranke kot organa (več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 152-153). Postopek izločitve se začne na predlog (vlogo) upravičenega predlagatelja, to je uradne osebe ali stranke (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 309).

Izključitvene razloge, zaradi katerih je potrebno uradno osebo izločiti iz postopka odločanja ali vodenja, določa 35. člen ZUP; ti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Stranka pa lahko na podlagi 37. člena ZUP zahteva izločitev uradne osebe tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti; to so t. i. odklonitveni razlogi, ki predstavljajo relativno bistvene kršitve pravil postopka. Ob tem je treba izpostaviti, da mora stranka navesti tudi okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan razlog za izločitev.

ZUP sicer ne določa roka, do kdaj je treba podati predlog za izločitev uradne osebe, kljub temu pa iz narave stvari oziroma smisla tega instituta izhaja, da mora stranka izločitev na določeni stopnji odločanja zahtevati čim prej oziroma takoj, ko izve za izločitveni razlog, vsekakor pa pred odločitvijo na tej stopnji (po navadi je to že med postopkom na prvi stopnji, če je ta končan, pa v pritožbi oziroma v upravnem sporu v smislu pri/tožbenega razloga; glej tudi sodbo UPRS III U 313/2018-6 z dne 17. 12. 2018 in primer). Za odločanje o zahtevi za izločitev uradne osebe pa je v skladu z določili drugega odstavka 38. člena ZUP stvarno pristojen predstojnik organa, v katerem je zaposlena uradna osebe (npr. o izločitvi inšpektorja odloči glavni inšpektor ali direktor inšpektorata ali drugega organa, v katerem deluje inšpektor), zgolj izjemoma predstojnik drugega organa, če se odloča o izločitvi uradne osebe nosilca javnega pooblastila (peti odstavek 38. člena ZUP).

Če pa je postopek na prvi stopnji končan, v njem pa je opravljala procesna dejanja ali izdala odločbo oseba, ki bi morala biti izločena, je mogoče razloge za izločitev uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper izdane akte (sklep UPRSIII U 181/2021-10 z dne 26. 11. 2021). Vlagatelj, ki se sklicuje na razlog za izločitev, pa mora verjetno izkazati, da je zanj izvedel šele naknadno (glej prav tam, str. 299-300).

Kdo oziroma kateri organ odloča o izločitvi uradne osebe, ki vodi postopek oziroma odloča na prvi stopnji, je torej odvisno od tega, kdaj oziroma v kateri fazi upravnega postopka je zahteva za izločitev vložena. Če je zahteva vložena pred končanim postopkom na prvi stopnji, o njej odloča predstojnik tega organa. Če pa stranka razloge za izločitev uradne osebe uveljavlja po zaključku postopka na prvi stopnji, tj. s pravnimi sredstvi zoper izdan prvostopenjski akt (na primer v okviru vsebine vložene pritožbe zoper odločitev inšpektorja), pa o njej odloča drugostopenjski organ (glej tudi primer).