V prvostopenjskih odločbah, zoper katere je dovoljena pritožba, je v pouku o pravnem sredstvu treba navesti: 1. na kateri organ se stranka lahko pritoži (navedba drugostopenjskega oziroma pritožbenega organa); 2. pri katerem organu se vloži (vloži se pri organu prve stopnje, ki mora biti naveden s polnim nazivom in naslovom; prvi odstavek 239. člena ZUP); 3. na kakšen način se vloži (pisno - neposredno pri organu ali po pošti - ali ustno na zapisnik); 4. rok, v katerem roku se vloži, da ne bo prepozna; 5. število kopij pritožbe in prilog za morebitne nasprotne stranke; 6. višina upravne takse (po ZUP zadostuje navedba višine takse, brez tarifnih številk ZUT, ki določajo konkretno obveznost, oziroma navedba, da je pritožba takse prosta - po 15.čl ZUT se tarifna številka pri oprostitvah navede na dokumentu, v tem primeru odločbi o pritožbi; glej 215. člen ZUP; podrobneje o pouku o pravnem sredstvu tudi v primeru Upravne svetovalnice).

Zakon v pravilu, ki se nanaša na pouk o pravnem sredstvu, neposredno ne obravnava možnosti vložitve pritožbe po elektronski poti, vendar je pravilo 215. člena ZUP splošno in se v pretežnem delu nanaša na pisno pritožbo (razen v delu, ko ureja vložitev pritožbe ustno na zapisnik). Pisna pritožba je lahko vložena v fizični ali v elektronski obliki, kot to velja za druge vloge (gl. v nadaljevanju), organ pa jo mora kot tako sprejeti in obravnavati po predpisanem postopku. Ob navedenem ni ovir, da se stranko pouči o možnosti vložitve pritožbe po elektronski poti tako, da se v pouk o pravnem sredstvu navede ne samo poštni naslov, ampak tudi uradni elektronski naslov organa, pri katerem se vloži pritožba. K takšnemu postopanju organa usmerjata tudi temeljni načeli varstva pravic strank (7. člen ZUP) in ekonomičnosti (14. člen ZUP).

Kadar organ prejme pisno vlogo v fizični obliki, ki je brez podpisa, stranko pozove k dopolnitvi vloge. Če vloga ne izpolnjuje pogojev glede kvalificiranega elektronskega podpisa in organ dvomi, ali je vlogo resnično poslala oseba, ki je navedena kot vložnik, organ od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi vlogo (lahko elektronsko s kvalificiranim elektronskim podpisom ali z dokumentom v fizični obliki z lastnoročnim podpisom; Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 460).

Iz določbe tretjega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se v primeru, če elektronska vloga (pritožba) ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, vložnika pozove k potrditvi le v primeru dvoma. Da pa bi dvom (in s tem dodatno administriranje s pozivi strankam in njihovimi odzivi) izključili, je torej potreben kvalificiran e-podpis. Če bi pravni pouk vseboval zgolj možnost vložitve pritožbe po e-pošti, brez napotka, da mora biti podpisana s kvalificiranim podpisom, bi bilo pričakovati, da dobršen delež pritožnikov pritožbe ne bi kvalificirano elektronsko podpisal.

Glede na zakonska določila ni ovir za spremembo načina zapisa pouka o pravnem sredstvu pri organu na način, ki bi stranke seznanjal z možnostjo vlaganja pritožb tudi po e-pošti. Nasprotno, ob upoštevanju procesnih pravic stranke glede načina vložitve vloge in obveznosti obravnave na strani organa, se priporoča, da bi organ to možnost stranke upošteval in pouk o pravnem sredstvu zapisal na način, ki pouči stranko tudi o tem. Je pa v tem primeru smiselno, v izogib dvomov glede identitete vložnika, navesti tudi, da se pritožba podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom.