Ali lahko druga oseba namesto stranke (npr. hči namesto matere) umakne vlogo, ki jo je vložila stranka?

Na kakšen način se vloga lahko umakne, lahko npr. tudi po telefonu in se o tem sestavi uradni zaznamek?

Kako naj ravna organ, če postopek ni uveden na zahtevo stranke in materialni predpis določa, kdo lahko vloži predlog za pridobitev pravice v imenu stranke (npr. osebni zdravnik poda predlog za pridobitev invalidske pokojnine na podlagi ocene invalidnosti, stranka pa zato ne more predlagati umika takega predloga, npr. ker stranka želi pridobiti pravico do starostne pokojnine, saj to lahko stori le predlagatelj, on pa tega ne stori)?

Upravni postopek se začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Določbe zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo (125. člen ZUP). Na zahtevo stranke se postopek začne, če stranka uveljavlja pravico ali pravno koristi, ki jo določa zakon (npr. pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.). Vloga so kakršnakoli sporočila (in dejanja) stranke oz. drugih oseb, s katerimi se le-ti obračajo k organu, zato tudi zahteva za umik vloge, predstavlja vlogo, za katero veljajo splošna pravila o postopanju z vlogo (glej določbe 63. do 69. člena ZUP), torej tudi glede načina vložitve oz. umika vloge.

Na podlagi 59. člena ZUP, ki se uporablja, razen če področni zakon njegovo uporabo pri posameznem institutu uredi drugače, lahko stranko zastopa pooblaščenec, ki v njenem imenu opravlja dejanja v okviru in na podlagi pooblastila. Pooblaščenec je lahko vsak, ki je poslovno polno sposoben (glej primer). Uradna oseba sicer glede na določila četrtega odstavka 55. člena ZUP lahko izjemoma dovoli, da posamezno dejanje v imenu stranke opravi kot njen pooblaščenec brez pooblastila: član njene družine/gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Če bi ta oseba med postopkom dala izjavo, ki je v nasprotju z izjavo stranke, lahko uradna oseba od nje zahteva, naj v določenem roku predloži pooblastilo (glej primer).

Vloga se glede na drugi odstavek 63. člena ZUP lahko vlaga v a) fizični obliki (pisna vloga, ki je napisana/natisnjena in lastnoročno podpisana) ali v b) elektronski obliki (podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom). Pisna vloge se lahko izroči neposredno pri organu, pošlje po pošti, po elektronski poti ali osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost; elektronske se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu IS za sprejem, vročanje in obveščanje. Vlogo je možno vložiti tudi ustno pri organu na zapisnik (šesti odstavek 63. člena ZUP). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če področni predpis izrecno določa drugače.

Stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe (134. člen ZUP). Umik zahteve je tako mogoč do dokončnosti upravnega akta. Kot skrajna časovna točka za umik zahteve je tako določena vročitev (in ne že izdaja) drugostopenjskega akta, saj ti učinki nastopijo šele z vročitvijo (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 53; glej tudi primer). Šele če stranka poda jasen odgovor, da zahtevo umika brez pogojev, organ sledi zahtevi za umik zahteve in postopek ustavi s sklepom po 135. členu ZUP.

V obravnavanem primeru bi vlogo v skladu s 63. členom ZUP lahko umaknila le stranka; medtem ko bi hči za takšno dejanje potrebovala njeno izrecno pooblastilo (glej tudi ta primer).

V primeru, ko poseben zakon, tu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.), določeno upravno področje ureja drugače kot ZUP, se postopa po določbah posebnega zakona (3. člen ZUP). V skladu s področnim zakonom se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika ter pod določenimi pogoji na predlog izvajalca medicine dela. Skladno z aktivno legitimacijo zakon drugače kot ZUP uredi tudi pravico do umika zahtevka in sicer določi, da prej navedeni lahko umaknejo zahtevek, vendar mora organ pred ustavitvijo postopka ugotoviti, ali se zavarovanec z ustavitvijo strinja. Postopek se ustavi le v primeru soglasja zavarovanca. Zakon v primerih, ko se je postopek začel na predlog prej navedenih predlagateljev, zavarovancu ne daje pravice do umika zahtevka, zato ne more doseči ustavitvi postopka, če predlagatelji s tem ne soglašajo.

Toda ne glede na zakonsko omejitev zavarovanca do umika zahteva do pridobitev določene pravice, lahko stranka vloži vlogo in uveljavlja drugo pravico, na primer do starostne pokojnine. Pri tem je ne omejuje načelo ne bis in idem, ki prepoveduje, da se o isti zadevi odloča v dveh postopkih. Uveljavitev pravice iz invalidskega zavarovanja je glede na pravni temelj in dejansko stanje konkretne zadeve razlog, da ne moremo govoriti o isti upravni zadevi oziroma o formalnem zadržku, da bi isti organ hkrati odločal o dveh (različnih) pravicah.
3.1   Vloge in jezik
4.6   Umik zahteve



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.