Uradna oseba je prejela pritožbo na odločbo. Ali se lahko zaradi tipkarske napake na odločbi (napačna številka odločbe) izda istočasno sklep o popravi pomote ter pritožbo odstopi v pristojno reševanje na II. stopnji, ali se mora počakati na nastop pravnomočnosti tega sklepa. Ali se lahko sklep o popravi pomote izda tudi za pomote v izreku odločbe?

Organ oz. uradna oseba, ki je izdala odločbo, sme vsak čas v skladu z določbo 223. člena ZUP popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote in druge očitne pomote v odločbi in sklepu, v kateremkoli sestavnem delu (ne le izreku) (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 229).

To pomeni, da se lahko popravljajo pomote v izreku odločbe, vendar le formalne, nikakor pa ne pomote, ki bi posegale v vsebino že sprejete odločitve. Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so bile predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Gre za pomote, ki na resnično vsebino odločitve ne vplivajo, gre zgolj za zmotni zapis; da gre res za pomoto, pa praviloma izhaja že iz odločbe same. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve, saj se ta lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 496, 497). S popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje (glej sodbo UPRS I U 431/2020-27 z dne 7. 4. 2022).

V primeru, da je prišlo do pomote v izreku in je ta vsebinske narave, se takšno pomoto odpravlja le s pravnimi sredstvi, saj bi v nasprotnem primeru šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120. člena Ustave RS (URS, Ur. l. RS, št. 33I/91 in nasl.), lahko tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen URS) (glej sodbo UPRS I U 2480/2018-7 z dne 8. 1. 2019). Če stranka torej ne vloži pritožbe, preostanejo le še izredna pravna sredstva, če jih je mogoče uporabiti (glej primer).

Če pa se v izreku pripeti le napačen zapis, ki predstavlja pisno pomoto in ne gre za vsebinsko spreminjanje same odločbe, se tak sklep o pomoti lahko izda, saj odpravlja formalno pomoto (glej sodbo UPRS I U 1876/2011 z dne 26. 4. 2012).

Poprava pomote pravno učinkuje ex tunc – od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Če je poprava odločbe neugodna za stranko, ta učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi odločbe. To, da lahko uradna oseba pomoto popravi vsak čas pomeni, da to lahko tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna. Hkrati to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako ne na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev in tožbe v upravnem sporu ali drugi obliki sodnega varstva (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 497-498) in sklep UPRS I U 2699/2017-6 z dne 28. 2. 2018).

Sodna praksa pa je sprejela stališče, da pomoto v prvostopenjski odločbi lahko popravi tudi pritožbeni organ. Pooblastilo popraviti pomoto ima torej tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo UPRS II U 24/2009 z dne 18. 8. 2010).

V konkretnem primeru gre za napako, ki je tehnične narave (napačen zapis številke dokumenta), zato ne nastanejo pravni učinki za vsebino odločbe oziroma s pomoto ni poseženo v izrek odločbe in s tem v odločitev. Ker je napako že zaznala uradna oseba, ki je vodila postopek, je prav, da odpravi pomoto sama. Uradna oseba bo torej v imenu organa prve stopnje izdala sklep o popravku ter zabeležila popravek v obliki uradnega zaznamka na vse izvirnike odločbe, če je to mogoče (glej primer).

Ker ima tak sklep o popravku učinek za nazaj (ex tunc), uradna oseba ne čaka na nastop pravnomočnosti sklepa, ampak ravna v skladu z določili 245. člena ZUP in jo odstopi v pristojno reševanju organu II. stopnje. V dopisu o odstopu pritožbe pa lahko omeni še dejstvo o popravku številke odločbe, zoper katero je vložena pritožba.