== Zadeva: Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja - V USKLAJEVANJU ==

Datum odgovora: 17. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Ali je potrebno v izrek odločbe pisati pogoje, pod katerimi se izda odločba (npr. dovoljenje)? Ali so tako pogoji sestavni del izreka odločb ali zgolj obrazložitve odločbe, upoštevaje, da le izrek dobi status dokončnosti in izvršljivosti?

Odgovor:

Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in 210. člen ZUP). Sestavne dele odločb obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb).

Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)). ZUP v 213. členu določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. 2 odstavek 213. člena ZUP določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloge (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe.

Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon (gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Hkrati je potrebno slediti tudi 214. členu ZUP-a in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...