Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 11: Vrstica 11:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


<p>Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]]). Sestavne dele odločb obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb)].</p>
<p>Odločba je strogo obličen akt, kar pomeni, da mora za dosego pravnih učinkov kot akt izjave volje organa vsebovati ustrezne sestavine. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je odločbo izdala, kakor tudi podpis uradne osebe, ki je postopek vodila (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, in [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]]). Sestavne dele odločb obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb)]. Glede žiga kot sestavine odločbe pa je spremembe leta 2022 vnesel [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8346 Zakon o debirokratizaciji] (Ur. l. RS, št. 3/22).&nbsp;</p>
<p>Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izrek_odlo%C4%8Dbe_v_primeru_ponovnega_odlo%C4%8Danja primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)]). [[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 213. členu]] določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. [[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}2 odstavek 213. člena ZUP]] določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. '''Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloge (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, '''tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe'''.'''</p>
<p>'''Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev '''v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki '''pridobi statuse dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti''' odločbe (oz. dovoljenja) ter tako prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga (komentar k členu 213, in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izrek_odlo%C4%8Dbe_v_primeru_ponovnega_odlo%C4%8Danja primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)]).</p>
<p>[[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 213. členu]] določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka, kjer so slednje obvezne, kadar izhajajo iz materialnega prava oz. področnega zakona. Obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. [[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}2 odstavek 213. člena ZUP]] določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. '''Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloge (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, '''tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe'''.'''</p>
<p>Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. '''Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon''' ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-13602 gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994]). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1455 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ)] in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6925 Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji].</p>
<p>Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. '''Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon''' ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-13602 gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994]). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1455 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ)] in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6925 Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji].</p>
'''Hkrati je potrebno slediti tudi [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. členu ZUP-a]] in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev'''.
'''Hkrati je potrebno slediti tudi [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. členu ZUP-a]] in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev'''.

Redakcija: 08:22, 18. maj 2023

== Zadeva: Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja - V USKLAJEVANJU ==

Datum odgovora: 17. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Ali je potrebno v izrek odločbe pisati pogoje, pod katerimi se izda odločba (npr. dovoljenje)? Ali so tako pogoji sestavni del izreka odločb ali zgolj obrazložitve odločbe, upoštevaje, da le izrek dobi status dokončnosti in izvršljivosti?

Odgovor:

Odločba je strogo obličen akt, kar pomeni, da mora za dosego pravnih učinkov kot akt izjave volje organa vsebovati ustrezne sestavine. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je odločbo izdala, kakor tudi podpis uradne osebe, ki je postopek vodila (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, in 210. člen ZUP). Sestavne dele odločb obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb). Glede žiga kot sestavine odločbe pa je spremembe leta 2022 vnesel Zakon o debirokratizaciji (Ur. l. RS, št. 3/22). 

Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki pridobi statuse dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe (oz. dovoljenja) ter tako prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga (komentar k členu 213, in primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)).

ZUP v 213. členu določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka, kjer so slednje obvezne, kadar izhajajo iz materialnega prava oz. področnega zakona. Obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. 2 odstavek 213. člena ZUP določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloge (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe.

Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon (gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Hkrati je potrebno slediti tudi 214. členu ZUP-a in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev.



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...