Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
<p>Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in 210. člen ZUP). Sestavne dele odločb obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb).</p> | <p>Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]]). Sestavne dele odločb obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb)].</p> | ||
<p>Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)). ZUP v 213. členu določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. 2 odstavek 213. člena ZUP določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. '''Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloga (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, '''tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe'''.'''</p> | <p>Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izrek_odlo%C4%8Dbe_v_primeru_ponovnega_odlo%C4%8Danja primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)]). [[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 213. členu]] določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. [[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}2 odstavek 213. člena ZUP]] določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. '''Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloga (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, '''tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe'''.'''</p> | ||
<p>Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. '''Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon''' (gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.</p> | <p>Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. '''Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon''' ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-13602 gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994]). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1455 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ)] in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6925 Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji].</p> | ||
'''Hkrati je potrebno slediti tudi 214. členu ZUP-a in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev'''. | '''Hkrati je potrebno slediti tudi [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. členu ZUP-a]] in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev'''. | ||
<br> | <br> | ||
Redakcija: 17:38, 17. maj 2023
== Zadeva: Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja - V USKLAJEVANJU ==
Datum odgovora: 17. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Ali je potrebno v izrek odločbe pisati pogoje pod katerimi se izda odločba/dovoljenje? Ali so pogoji sestavni del izreka odločb in ne zgolj obrazložitve odločbe?
Odgovor:
Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in 210. člen ZUP). Sestavne dele odločb obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb).
Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)). ZUP v 213. členu določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. 2 odstavek 213. člena ZUP določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloga (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe.
Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon (gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Hkrati je potrebno slediti tudi 214. členu ZUP-a in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje: