Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja

== Zadeva: Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja - V USKLAJEVANJU ==

Datum odgovora: 17. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Ali je potrebno v izrek odločbe pisati pogoje pod katerimi se izda odločba/dovoljenje? Ali so pogoji sestavni del izreka odločb in ne zgolj obrazložitve odločbe?

Odgovor:

Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in 210. člen ZUP). Sestavne dele odločb obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb).

Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)). ZUP v 213. členu določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. 2 odstavek 213. člena ZUP določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloga (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe.

Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon (gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Hkrati je potrebno slediti tudi 214. členu ZUP-a in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...