Iz Upravna Svetovalnica
(Nova stran z vsebino: <span class="fontstyle0">{{subst:case}}</span> <br>) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
<span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' | <span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja - V USKLAJEVANJU == | ||
'''Datum odgovora:''' | </span> | ||
'''Datum odgovora:''' 17. 5. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek | |||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
<p>Ali je potrebno v izrek odločbe pisati pogoje pod katerimi se izda odločba/dovoljenje? Ali so pogoji sestavni del izreka odločb in ne zgolj obrazložitve odločbe?</p> | |||
== '''Odgovor:''' == | |||
<p>Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in 210. člen ZUP). Sestavne dele odločb obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb).</p><p>Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)). ZUP v 213. členu določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. 2 odstavek 213. člena ZUP določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. '''Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloga (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, '''tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe'''.'''</p><p>Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno sredstvo, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. '''Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon''' (gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.</p> | |||
'''Hkrati je potrebno slediti tudi 214. členu ZUP-a in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev'''. | |||
<br> | <br> | ||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].'' | |||
'' | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | |||
<br> |
Redakcija: 17:13, 17. maj 2023
== Zadeva: Zapis pogojev v izrek ali obrazložitev odločbe/dovoljenja - V USKLAJEVANJU ==
Datum odgovora: 17. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Ali je potrebno v izrek odločbe pisati pogoje pod katerimi se izda odločba/dovoljenje? Ali so pogoji sestavni del izreka odločb in ne zgolj obrazložitve odločbe?
Odgovor:
Odločba mora vsebovati šest delov, ki so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in odločbo izdala, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (Jerovšek in Kovač, 2020 in 210. člen ZUP). Sestavne dele odločb obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Sestavni deli odločb).
Izrek je po sodni praksi in teoriji najpomembnejši del odločbe, saj vsebuje odločitev v zadevi in o vseh zahtevkih strank ter stroških postopka. Je tudi edini del odločbe, ki omogoča status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe/dovoljenja ter prinaša pravne učinke (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020 in primer 2 na tem portalu (Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja)). ZUP v 213. členu določa obvezne (obligatorne) in neobvezne (fakultativne) sestavine izreka. Pri tem so obvezne sestavine odločitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih vseh strank in odločitev o stroških postopka. 2 odstavek 213. člena ZUP določa, da se lahko v izreku v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Torej je določitev pogoja (conditio) ali naloga (modus) neobvezna ali morebitna sestavina izreka, tako kot izpolnitveni ali paricijski rok in klavzula o nesuspenzivnem učinku vložene pritožbe.
Posledično je moč razumeti, da je določitev pogojev odložilno sredstvo, saj omogoča nastop pravice ali obveznosti. Pogoji so torej lahko navedeni v izreku odločbe, morajo pa biti, če tako predvideva področni zakon (gl. sodbo VSRS U 925/93-8 z dne 24. 3. 1994). Upoštevati je torej potrebno predvsem določbe področnega zakona, na primer za dovoljenje za organizacijo javne prireditve oz. shoda 16.c člen Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) in za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Hkrati je potrebno slediti tudi 214. členu ZUP-a in med drugim v obrazložitvi navesti pravne podlage teh pogojev.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje: