Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
<p>Procesno sposobnost mladoletnih oseb ureja v tretjem odstavku 46. člena ZUP ([[Zak:ZUP#46. .C4.8Dlen{{!}}46. člen ZUP]]), ki pravi, da mladoletnik, ki ni pridobili popolne poslovne sposobnosti, je procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Procesna sposobnost je v tej zakonski določbi izenačena s popolno poslovno sposobnostjo, ki je zakonodajalec izrecno ne opredeljuje, gre pa za sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, skratka za sposobnost, samostojno nastopati v pravnem prometu. Sestavini poslovne sposobnosti sta sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti ('''pravna sposobnost, ki je po vsebini praktično enaka sposobnosti biti stranka v upravnem postopku po [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu ZUP]]''') ter sposobnost, oblikovati in veljavno izraziti voljo glede teh pravic in obveznosti (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 348). ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#47. .C4.8Dlen{{!}}47. člena ZUP]] določa, da stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona. Ker je organ po 49. členu ZUP ([[Zak:ZUP#49. .C4.8Dlen{{!}}49. člen ZUP]]) dolžan ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na pravilno zastopanje procesno nesposobne stranke, je smiselno dolžan paziti tudi na njeno procesno sposobnost.</p> | <p>Procesno sposobnost mladoletnih oseb ureja v tretjem odstavku 46. člena ZUP ([[Zak:ZUP#46. .C4.8Dlen{{!}}46. člen ZUP]]), ki pravi, da mladoletnik, ki ni pridobili popolne poslovne sposobnosti, je procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Procesna sposobnost je v tej zakonski določbi izenačena s popolno poslovno sposobnostjo, ki je zakonodajalec izrecno ne opredeljuje, gre pa za sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, skratka za sposobnost, samostojno nastopati v pravnem prometu. Sestavini poslovne sposobnosti sta sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti ('''pravna sposobnost, ki je po vsebini praktično enaka sposobnosti biti stranka v upravnem postopku po [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu ZUP]]''') ter sposobnost, oblikovati in veljavno izraziti voljo glede teh pravic in obveznosti (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 348). ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#47. .C4.8Dlen{{!}}47. člena ZUP]] določa, da stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona. Ker je organ po 49. členu ZUP ([[Zak:ZUP#49. .C4.8Dlen{{!}}49. člen ZUP]]) dolžan ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na pravilno zastopanje procesno nesposobne stranke, je smiselno dolžan paziti tudi na njeno procesno sposobnost.</p> | ||
<p>ZUP pozna več posebnih primerov vročanja, med katerimi je tudi vročanje zakonitemu zastopniku. Posebej važno je pravilo: če ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča zastopniku ali pooblaščencu. Pravilna vročitev je predpostavka za nastanek pravnih učinkov vročanega kot temelja demokratične oblasti, zato se pomote pri vročanju razlagajo v korist naslovnika. Pravilna vročitev tako pomeni podstat formalni zakonitosti in je temelj za pošten postopek (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 594). </p> | <p>ZUP pozna več posebnih primerov vročanja, med katerimi je tudi vročanje zakonitemu zastopniku. Posebej važno je pravilo: če ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča zastopniku ali pooblaščencu. Pravilna vročitev je predpostavka za nastanek pravnih učinkov vročanega kot temelja demokratične oblasti, zato se pomote pri vročanju razlagajo v korist naslovnika. Pravilna vročitev tako pomeni podstat formalni zakonitosti in je temelj za pošten postopek (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 594). </p> | ||
<p>Izvršilni naslov je kvalificiran (opredeli jo zakon) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca (dolžnika) zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti (gl. [[Zak:ZUP#282. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP]] in Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 754). Šesti odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člena ZUP]] pa določa, da sklep zoper katerega ni dovoljena pritožba, in sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve, postane izvršljiv, ko se vroči stranki (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 505). Torej, '''vročitev se ne šteje za opravljeno, če se vroča neposredno stranki, ne pa zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu''' (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 139). Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se po 88. členu ZUP ([[Zak:ZUP#88. .C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP]]) vroča njemu, hkrati pa je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku | <p>Izvršilni naslov je kvalificiran (opredeli jo zakon) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca (dolžnika) zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti (gl. [[Zak:ZUP#282. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP]] in Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 754). Šesti odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člena ZUP]] pa določa, da sklep zoper katerega ni dovoljena pritožba, in sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve, postane izvršljiv, ko se vroči stranki (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 505). Torej, '''vročitev se ne šteje za opravljeno, če se vroča neposredno stranki, ne pa zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu''' (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 139). Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se po 88. členu ZUP ([[Zak:ZUP#88. .C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP]]) vroča njemu, hkrati pa je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku. Iz tega sledi, da dokument ni bil pravilno vročen, če ni bil vročen njenemu zakonitemu zastopniku. Izpolnitveni rok torej ne začne teči, dokler ne pride do (pravilne) vročitve. '''Zakonita vročitev izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi sta pogoja za izvršljivost - izvršbo. Po ZUP brez pravilne vročitve, tu zakonitemu zastopniku in ne mladoletniku, ne moremo šteti, da so nastopile pravne posledice oziroma s tem ni niti začel teči rok za plačilo in tako ni predpostavk za izvršbo.''' '''Zato je treba pritožbi zakonitega zastopnika zoper sklep o izvršbi ugoditi in najprej staršu vročiti izvršilni naslov in nato znova izdati''' (če bo treba po preteku paricijskega roka) '''nov sklep o izvršbi'''.</p> | ||
[[Category: Vročanje]] | [[Category: Vročanje]] | ||
[[Category: Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] | [[Category: Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] | ||
Redakcija: 11:20, 10. maj 2023
Zadeva: Vročitev akta o izvršbi in denarni obveznosti mladoletni osebi - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 5. 5. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Upravni organ je izdal sklep o izvršbi na denarna sredstva pri banki mladoletnemu (17 let) dolžniku oziroma zavezancu, o katerem starš mladoletnika z obveznostjo ni bil seznanjen, zato je vložil pritožbo zoper sklep o izvršbi. Akt o denarni obveznosti je bil vročen mladoletnemu dolžniku in ne njegovemu zakonitemu zastopniku, kateri bi obveznost prostovoljno plačal. Kako se pravilno opravlja vročitev aktov v takem primeru?
Kako izdajatelj izvršilnega naslova (npr. inšpektorat) oz. davčni organ postopata ob ugotovitvi, da je bil nepravilno vročen izvršilni naslov?
Odgovor:
Procesno sposobnost mladoletnih oseb ureja v tretjem odstavku 46. člena ZUP (46. člen ZUP), ki pravi, da mladoletnik, ki ni pridobili popolne poslovne sposobnosti, je procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Procesna sposobnost je v tej zakonski določbi izenačena s popolno poslovno sposobnostjo, ki je zakonodajalec izrecno ne opredeljuje, gre pa za sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, skratka za sposobnost, samostojno nastopati v pravnem prometu. Sestavini poslovne sposobnosti sta sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti (pravna sposobnost, ki je po vsebini praktično enaka sposobnosti biti stranka v upravnem postopku po 42. členu ZUP) ter sposobnost, oblikovati in veljavno izraziti voljo glede teh pravic in obveznosti (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 348). ZUP v prvem odstavku 47. člena ZUP določa, da stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona. Ker je organ po 49. členu ZUP (49. člen ZUP) dolžan ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na pravilno zastopanje procesno nesposobne stranke, je smiselno dolžan paziti tudi na njeno procesno sposobnost.
ZUP pozna več posebnih primerov vročanja, med katerimi je tudi vročanje zakonitemu zastopniku. Posebej važno je pravilo: če ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča zastopniku ali pooblaščencu. Pravilna vročitev je predpostavka za nastanek pravnih učinkov vročanega kot temelja demokratične oblasti, zato se pomote pri vročanju razlagajo v korist naslovnika. Pravilna vročitev tako pomeni podstat formalni zakonitosti in je temelj za pošten postopek (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 594).
Izvršilni naslov je kvalificiran (opredeli jo zakon) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca (dolžnika) zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti (gl. 282. člen ZUP in Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 754). Šesti odstavek 224. člena ZUP pa določa, da sklep zoper katerega ni dovoljena pritožba, in sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve, postane izvršljiv, ko se vroči stranki (Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. Kovač in Kerševan, 2020, str. 505). Torej, vročitev se ne šteje za opravljeno, če se vroča neposredno stranki, ne pa zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 139). Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se po 88. členu ZUP (88. člen ZUP) vroča njemu, hkrati pa je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku. Iz tega sledi, da dokument ni bil pravilno vročen, če ni bil vročen njenemu zakonitemu zastopniku. Izpolnitveni rok torej ne začne teči, dokler ne pride do (pravilne) vročitve. Zakonita vročitev izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi sta pogoja za izvršljivost - izvršbo. Po ZUP brez pravilne vročitve, tu zakonitemu zastopniku in ne mladoletniku, ne moremo šteti, da so nastopile pravne posledice oziroma s tem ni niti začel teči rok za plačilo in tako ni predpostavk za izvršbo. Zato je treba pritožbi zakonitega zastopnika zoper sklep o izvršbi ugoditi in najprej staršu vročiti izvršilni naslov in nato znova izdati (če bo treba po preteku paricijskega roka) nov sklep o izvršbi.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.