Iz Upravna Svetovalnica
Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
<div>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko opravljata dejanja v upravnem postopku sama. Vsaka procesno sposobna stranka in vsak zakoniti zastopnik stranke pa lahko določita tudi pooblaščenca, ki stranko zastopa pri vseh, razen pri tistih dejanjih v upravnem postopku, pri katerih mora stranka sama dajati izjave (prvi odstavek [[Zak:ZUP#53..C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]). ZUP splošnega obveznega zastopanja po pooblaščencu ne pozna. Edina izjema, ko mora stranka v upravnem postopku imeti pooblaščenca, je primer, če stranka stalno živi v tujini in uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku ter iz kakršnihkoli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku (peti odstavek [[Zak:ZUP#53..C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]). Tudi poseben zakon lahko predpiše zastopanje po pooblaščencu v upravnem postopku kot obvezno (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 376). '''V skladu s '''[[Zak:ZUP#53..C4.8Dlen{{!}}53. členom ZUP]]''' je pooblaščenec oseba, ki zastopa stranko v postopku in lahko opravi dejanja v postopku na podlagi ter v mejah pooblastila'''. Le-to je lahko splošno, torej za ves upravni postopek ('''splošno procesno pooblastilo'''), ali pa posebno, le za posamezna procesna dejanja ('''omejeno procesno pooblastilo''', na primer za sprejem dokumentov oziroma vročanje, ki ga ZUP podrobno ureja v [[Zak:ZUP#89..C4.8Dlen{{!}}89. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#90..C4.8Dlen{{!}}90. členu ZUP]]) (v Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 61, primerjaj Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392). S časovnega vidika se lahko pooblastilo podeli za nedoločen čas ali določen čas. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#57..C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]] je treba razlagati skupaj z [[Zak:ZUP#59..C4.8Dlen{{!}}59. členom ZUP]], ki določa nekatere omejitve obsega pooblastila glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali kdo drug (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392).</div> | <div>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko opravljata dejanja v upravnem postopku sama. Vsaka procesno sposobna stranka in vsak zakoniti zastopnik stranke pa lahko določita tudi pooblaščenca, ki stranko zastopa pri vseh, razen pri tistih dejanjih v upravnem postopku, pri katerih mora stranka sama dajati izjave (prvi odstavek [[Zak:ZUP#53..C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]). ZUP splošnega obveznega zastopanja po pooblaščencu ne pozna. Edina izjema, ko mora stranka v upravnem postopku imeti pooblaščenca, je primer, če stranka stalno živi v tujini in uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku ter iz kakršnihkoli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku (peti odstavek [[Zak:ZUP#53..C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]). Tudi poseben zakon lahko predpiše zastopanje po pooblaščencu v upravnem postopku kot obvezno (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 376). '''V skladu s '''[[Zak:ZUP#53..C4.8Dlen{{!}}53. členom ZUP]]''' je pooblaščenec oseba, ki zastopa stranko v postopku in lahko opravi dejanja v postopku na podlagi ter v mejah pooblastila'''. Le-to je lahko splošno, torej za ves upravni postopek ('''splošno procesno pooblastilo'''), ali pa posebno, le za posamezna procesna dejanja ('''omejeno procesno pooblastilo''', na primer za sprejem dokumentov oziroma vročanje, ki ga ZUP podrobno ureja v [[Zak:ZUP#89..C4.8Dlen{{!}}89. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#90..C4.8Dlen{{!}}90. členu ZUP]]) (v Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 61, primerjaj Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392). S časovnega vidika se lahko pooblastilo podeli za nedoločen čas ali določen čas. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#57..C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]] je treba razlagati skupaj z [[Zak:ZUP#59..C4.8Dlen{{!}}59. členom ZUP]], ki določa nekatere omejitve obsega pooblastila glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali kdo drug (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392).</div> | ||
<div><br></div> | <div><br></div> | ||
<div>'''Dejanja v upravnem postopku, ki jih je opravil pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama''' (Sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111395004 IV U 116/2015] z dne 18. 2. 2016 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111383639 I U 1938/2014] z dne 23. 4. 2015). | <div>'''Dejanja v upravnem postopku, ki jih je opravil pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama''' (Sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111395004 IV U 116/2015] z dne 18. 2. 2016 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111383639 I U 1938/2014] z dne 23. 4. 2015). | ||
| |||
</div> | </div> |
Redakcija: 18:30, 19. maj 2023
Zadeva: Vročanje sklepa o ustavitvi postopka v primeru omejenega procesnega pooblastila za umik zahteve - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 19. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Pooblaščenec stranke na podlagi njenega izrecnega pooblastila za umik zahteve vloži zahtevek za umik vloge. Komu se v tem primeru vroči sklep o ustavitvi postopka, pooblaščencu ali stranki, če v izrecnem pooblastilu za umik zahteve ni natančneje opredeljeno komu naj se vroči in če področni predpis (npr. ZTuj-2) govori o osebni vročitvi stranki le v primeru odločbe, s katero se ugodi strankinemu zahtevku za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje (npr. po ZTuj-2 se ugodilna odločba izda v obliki izkaznice dovoljenja za prebivanje)?
Odgovor:
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje: