Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

Zadeva: Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 26. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več, zaradi spremembe parcelacije v času gradnje). Podatke o dejanskem stanju je stranka sicer pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim sredstvom se lahko odpravi neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem?

Odgovor:

V danem primeru je prišlo do neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi kot napaka organa, ta pa ugotovljena šele po pravnomočnosti.

Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek 225. člena ZUP). V pravnomočno odločbo se lahko posega le z zakonsko določenimi izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa 158. člen Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.). Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek 225. člena ZUP; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233). Smisel pravnomočnosti je v pravni varnosti, tako da ima po pravnomočnosti zaupanje v izdane odločbe celo prednost pred pravno pravilnostjo (zakonitostjo). Prek pravnomočnosti se posebej zavezuje organe, da primarno ustrezno vodijo postopke še pred in ob izdaji odločbe, nekatere napake pa lahko sanirajo tudi po izdaji, medtem ko za posege po dokončnosti in pravnomočnosti veljajo zelo restriktivne ustavne in zakonske meje. 

Vsebinski poseg v odločbe je treba sicer ločiti od formalnega. Po 223. členu ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (prav tam, str. 229). V tem primeru napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z 223. členom ZUP, saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep št. I Up 182/2019 z dne 10. 12. 2019).

ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe, pri čemer se zaradi (tudi) dejanskih razlogov po pravnomočnosti izjemoma, tj. v skladu z zakonsko določeno legitimacijo, roki, razlogi in drugimi pogoji, uporabi le nekatere od teh (prav tam, str. 255 - 256). A v danem primeru ne gre za razloge za nobenega od teh pravnih sredstev, zato popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. Npr. obnova postopka bi bila dopustna le za t. i. novo staro dejstvo (prva točka 260. člena ZUP), tj. novo dejstvo, za katerega je organ zvedel šele po pravnomočnosti, tu pa je bil organ z dejstvi, npr. spremembo parcelne številke, seznanjen že pred izdajo odločbe. Ne more se uporabiti niti razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena ZUP). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično npr. iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje (279. člen ZUP; glej tudi sodbo UPRS IV U 261/2009 z dne 9. 11. 2010).

V primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku 225. člena ZUP ne nudijo rešitve napake, lahko področni zakon kot lex specialis določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo za dejstva, ki bi se spremenila po izdaji odločbe). V konkretnem primeru velja kot področni zakon Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), ki v 80. - 85. členu ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev v smislu tega primera.

V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1. Organ mora tako v prihodnje skrbno paziti oziroma vzpostaviti sistem, da do tovrstnih napak ne bi več prihajalo.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...