Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

Zadeva: Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 26. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

Odgovor:

V danem primeru je prišlo do neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek 225. člena ZUP). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje Ustava Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek 225. člena ZUP; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).

Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po 223. členu ZUPsme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z 223. členom ZUP, saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I Up 182/2019 z dne 10. 12. 2019).

ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).

V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek 260. člena ZUP). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena ZUP). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje (279. člen ZUP; glej tudi sodbo IV U 261/2009 z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku 225. člena ZUP ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot lex specialis določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.

'

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...