Odobritev pravnega posla po smrti ene izmed strank: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(3 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 5: Vrstica 5:
== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


<p>Prodajalec se je odločil za prodajo nepremičnine, kjer materialni zakon določa za izvedbo posla predhodno soglasje upravnega organa (upravne enote).</p>
<p>Lastnik se je odločil za prodajo nepremičnine, v zvezi s čimer materialni zakon določa kot pogoj za izvedbo pravnega posla odobritev upravnega organa (upravne enote).</p>
<p>Prodajalec je v notarski pisarni z vnaprej znanim kupcem sklenil notarski zapis in prejel delni znesek kupnine ter bil nato hospitaliziran, v bolnišnici pa je umrl še pred odobritvijo pravnega posla. Ker notar o smrti ni bil seznanjen, je na upravno enoto po pooblastilu podal vlogo o odobritvi pravnega posla na pobudo kupca. Ali lahko upravna enota kljub smrti odobri pravni posel?</p>
<p>Prodajalec je v notarski pisarni z vnaprej znanim kupcem sklenil pogodbo v obliki notarskega zapisa in prejel delni znesek kupnine. Po podpisu pogodbe je bil prodajalec hospitaliziran in v bolnišnici umrl. Pooblaščenec (notar) je v imenu kupca po smrti prodajalca vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Ali lahko upravna enota kljub smrti prodajalca odobri pravni posel?</p>


== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


<p>Da se upravni postopek lahko začne, je nujno, da v upravnem razmerju sodelujejo uradna oseba v imenu pristojnega organa, ki postopek vodi in zastopa javni interes, in na drugi strani stranka, o katere pravnem položaju se odloča v upravni zadevi, ki sledi varstvu svojih pravic ali pravnih koristi. To pomeni, da '''brez stranke postopka sploh ni. '''Organ, ki vodi upravni postopek, mora po uradni dolžnosti v skladu z [[Zak:ZUP#49. .C4.8Dlen{{!}}49. členom ZUP]] ves čas paziti, ali je oseba, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku. To pomeni, da mora organ v vseh fazah postopka preverjati, ali je stranka pravno in procesno sposobna.</p>
<p>Da se upravni postopek lahko začne, je nujno, da v upravnem razmerju sodelujejo uradna oseba v imenu pristojnega organa, ki vodi postopek in zastopa javni interes, in na drugi strani stranka, o katere pravnem položaju se odloča v upravni zadevi. To pomeni, da&nbsp;'''brez stranke postopka ni mogoče začeti in voditi.&nbsp;'''Organ, ki vodi upravni postopek, mora po uradni dolžnosti v skladu z [[Zak:ZUP#49. .C4.8Dlen{{!}}49. členom ZUP]]ves čas paziti, ali je oseba, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku. To pomeni, da mora organ v vseh fazah postopka preverjati, ali je stranka pravno in procesno sposobna.</p>
<p>V danem primeru je '''izvorno vprašanje, ali je smrt stranke nastopila nastopila pred ali med postopkom'''. Glede na opis pa je bil prodajalec mrtev že pred podajo zahteve, a pooblaščenec za to ni vedel, zato bi morala biti zahteva za uvedbo postopka oz. odobritev posla '''zavržena s sklepom''' v skladu s procesnimi predpostavkami, ki jih ZUP odloča za začetek upravnega postopka (glej [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). Smiselno enako organ postopa, če se za neobstoj procesnih predpostavk zve kasneje med postopkom ali te po že uvedenem postopku ne obstajajo več.&nbsp;</p>
<p>ZUP v [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. členu]] in [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. členu]] ureja pravno situacijo, ko stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba). Postopanje je tem primeru odvisno od tega, ali je pravica, pravna korist ali obveznost, o kateri se odloča v postopku, dedljiva oziroma prenosljiva na pravne naslednike. Kadar se odloča o osebni pravici, pravni koristi ali obveznosti, ki niti v času življenja niti po smrti ni prenosljiva na pravne naslednike, se postopek s sklepom ustavi. Nasprotno se v primeru prenosljivosti predmeta postopka na pravne naslednike, postopek prekine do pravnomočne postavitve pravne naslednikov.</p>
<p>Če se postopek začne na zahtevo stranke, se za trenutek začetka postopka šteje dan vložitve zahteve pri pristojnem organu (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 21). Uradna oseba, ki vodi postopek, si mora za potrebe ugotovitve dejanskega stanja v skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]] (oz. analogno med postopkom in tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. členom ZUP]]) po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, tudi če ta med tekom postopka niso bila navedena. Dejstva se na ta način ugotavljajo ne samo na začetku, ampak tekom celotnega poteka postopka.</p>
<p>Prodaja nepremičnine ima neposredne pravne učinke tudi na pravne naslednike tako na strani prodajalca kot kupca. Če ni določeno drugače z zakonom ali pogodbo velja, da nepremičnina preide iz kupca na prodajalca s sklenitvijo pravnega posla. V obravnavanem primeru sta lastnik nepremičnine in kupec sklenila pravni posel, ki pa ga je v skladu z zakonom (na primer Zakon o kmetijskih zemljiščih) moral odobriti upravni organ. Po zakonu in sodni praksi je namreč posel sklenjen s sprejemom ponudbe, vendar z odložnim pogojem, če pravni posel odobri upravni organ (gl. tretji odstavek 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih). V skladu z zakonom mora kupec vložiti vlogo za odobritev pravnega posla v roku 30 dni po prejemu ponudbe za nakup pri upravnem organu, vlogi pa se (praviloma) priloži pogodba o pravnem poslu. Zakon zavezuje k vložitvi vloge za odobritev pravnega posla vse, ki so sprejeli ponudbo in jim pod pogojem, da so vlogo vložili pravočasno, priznava položaj stranke v postopku odobritve pravnega posla. Položaj stranke gre neposredno po zakonu tudi prodajalcu.</p>
<p>ZUP v [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. členu]] ureja situacijo, v kateri je stranka ob začetku postopka še obstajala, vendar je umrla (fizična oseba) ali prenehala (pravna oseba) še pred zaključkom postopka. Smrt stranke pravnega posla, ki jo pravni red varuje z omenjeno javnopravno odobritvijo pravnega posla, pomeni, da organ ne more (več) odločati o njenem pravnem položaju oz. zaščiti njenih pravic in interesov. S smrtjo preneha pravna sposobnost, zato osebe ni mogoče (več) obravnavati kot nosilke pravic ali obveznosti oz. kot udeleženke pravnega prometa (glej primer: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Smrt_stranke_pred_javnopravno_odobritvijo_pravnega_posla Smrt stranke pred javnopravno odobritvijo pravnega posla]). Lastnina nepremičnine je po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO317 Zakonu o dedovanju (ZD, Ur. l. RS, št. 13/94)] predmet dedovanja, zato se lahko prenese na strankinega pravnega naslednika (glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 361). Vendar pa se postopek ne more nadaljevati, dokler ti pravni nasledniki še niso znani, oziroma se ne ve, ali imajo interes stopiti v postopek. Vprašanja pravnega nasledstva pa pomenijo samostojno pravno celoto, zato je v tem primeru skladno z [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]] treba rešiti predhodno vprašanje in zato praviloma skladno s [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. členom ZUP]] postopek prekiniti (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-15540 U 1526/95-8] z dne 12. 12. 1997) ali pa se&nbsp;po diskrecijski pravici iz [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člena ZUP]] organ odloči, da bo predhodno vprašanje reševal sam zunaj svojih pristojnosti in s tem postopka ni potrebno prekiniti (glej sodbo UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422131 IV U 24/2016-8] z dne 11. 4. 2018). Vendar pa spori o dedovanju veljajo za najdolgotrajnejše, zato se postopek praviloma prekine, in predhodno vprašanje rešuje pri pristojnem organu po [[Zak:ZUP#151. .C4.8Dlen{{!}}151. členu ZUP]] (prav tam, str. 362, glej sklep VSL [https://www.sodnapraksa.si/?doc-47093 IV Cpg 48/97] z dne 13. 5. 1997). Po [[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. členu ZUP]] se postopek, ki je bil prekinjen zaradi reševanja predhodnega vprašanja pri pristojnem organu oziroma sodišču, nadaljuje, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno odločbo. V primeru določanja dedičev je to po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO317 214. členu ZD] sklep o dedovanju. Med prekinitvijo postopka roki mirujejo, vendar začnejo dalje teči po poteku prekinitve.</p>
<p>Ker po zakonu pravni posel velja kot sklenjen z odložnim pogojem naknadne odobritve upravnega organa, je treba ugotoviti, da '''smrt prodajalca po sklenitvi pravnega posla ne pomeni, da je s smrtjo sklenjen pravni posel nima pravnega učinka''', če je oseba umrla pred odobritvijo pravnega posla. &nbsp;Zato zaradi smrti stranke pravnega posla, vloge za odobritev '''ni mogoče zavreči''' zaradi formalnih razlogov po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]], ker se vloga kupca evidentno nanaša na upravno zadevo in ima slednji položaj (aktivne) stranke v postopku.</p>
<p>'''Toda v danem primeru ne gre za smrt stranke med postopkom, ampak je ta nastopila že pred podajo zahtevka in s tem uvedbe postopka. Zato je treba izdati sklep o zavrženju zahteve. '''Če so bili do zavrženja zahteve po uvedbi postopka izdani kakršnikoli akti, tj. procesni sklepi (npr. sklep o postavitvi izvedenca), se v sklepu o zavrženju s posebno točko izreka že izdani akti nujno odpravijo, saj za njih ni pravne podlage. '''Upravni organ torej ne more nadaljevati s postopkom, če je stranka umrla pred začetkom postopka, čeprav se je zato zvedelo že po uvedbi postopka '''(glej tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, Pravna praksa, št. 19/2010, str. 8-10). Z vidika ZUP gre torej za alternativo: (i) organ postopka ob manku procesnih predpostavk ne uvede oz. zahtevo tudi po uvedbi postopka zavrže, če predpostavka obstoja stranke ni izpolnjena, ALI (ii) organ uvede in vodi postopek ter ga ob smrti stranke med postopkom prekine (ali sam reši vprašanje naslednika za zadevni postopek).</p>
<p>Upravni organ mora sprejeti in obravnavati vlogo kupca za odobritev pravnega posla. Vendar je ob dejstvu, da se pri odobritvi pravnega posla odloča tudi o pravnem interesu prodajalca oziroma njegovega pravnega naslednika, treba ugotoviti, da niso izpolnjeni pogoji za vodenje postopka in izdajo odločbe, če v postopku ne morejo sodelovati vse stranke. S smrtjo lastnika – prodajalca je stvar prešla v last njegovih pravnih naslednikov, ki pa jim mora ugotoviti sodišče v zapuščinskem postopku. Zato je zaradi pravnega varstva pravnih naslednikov, ki v času vložitve vloge kupca niso znani''', postopek odobritve pravnega posla treba prekiniti dokler pravno vprašanje ni rešeno pred sodiščem'''. Kupec ima namreč aktivno in stvarno legitimacijo, da vloži vlogo in sodeluje v postopku, v katerem se odloča o njegovem pravnem položaju.</p>
<p>Po določitvi pravnega naslednika umrle stranke pa lahko novi lastnik kadarkoli poda novo zahtevo, o kateri upravna enota - ob obstoju ostalih procesnih predpostavk - odloča meritorno. Tu ne bo šlo za isto zadevo, saj 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP določa zavrženje nove zahteve le, če v isti stvari že teče postopek ali je bilo odločeno z odločbo ob nespremenjenih pravnih in dejanskih okoliščinah. Sklep o zavrženju pa ne pridobi materialne pravnomočnosti in zato ni ovira za nov postopek glede odobritve prodaje iste nepremičnine.</p>
<p>Vprašanje pravnega nasledstva je sicer pravno vprašanje, ki se lahko obravnava kot '''predhodno vprašanje''' tudi v postopku odobritve pravnega posla pred upravnim organom.&nbsp;Vendar pa spori o dedovanju veljajo za najdolgotrajnejše, zato se postopek praviloma prekine, in predhodno vprašanje rešuje pri pristojnem organu po [[Zak:ZUP#151. .C4.8Dlen{{!}}151. členu ZUP]] (prav tam, str. 362, glej sklep VSL [https://www.sodnapraksa.si/?doc-47093 IV Cpg 48/97] z dne 13. 5. 1997). Po [[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. členu ZUP]] se postopek, ki je bil prekinjen zaradi reševanja predhodnega vprašanja pri pristojnem organu oziroma sodišču, nadaljuje, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno odločbo. V primeru določanja dedičev je to po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO317 214. členu ZD] sklep o dedovanju. Med prekinitvijo postopka roki mirujejo, vendar začnejo dalje teči po poteku prekinitve.</p>
<p>
<p>Pravna situacija je v obravnavanem primeru drugačna kot v primeru [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Smrt_stranke_pred_javnopravno_odobritvijo_pravnega_posla Smrt stranke pred javnopravno odobritvijo pravnega posla], ko je bilo zavrženju utemeljeno zaradi smrti varovanca, ker po smrti ni bilo več mogoče govoriti o upravni zadevi, v kateri se varuje njegov pravni položaj.</p>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>
<p>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>
[[Category:Lastnost stranke]]
[[Category:Lastnost stranke]]



Redakcija: 11:16, 26. april 2024

Zadeva: Odobritev pravnega posla po smrti ene izmed strank - "V USKLAJEVANJU"

Datum odgovora: 24. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Lastnik se je odločil za prodajo nepremičnine, v zvezi s čimer materialni zakon določa kot pogoj za izvedbo pravnega posla odobritev upravnega organa (upravne enote).

Prodajalec je v notarski pisarni z vnaprej znanim kupcem sklenil pogodbo v obliki notarskega zapisa in prejel delni znesek kupnine. Po podpisu pogodbe je bil prodajalec hospitaliziran in v bolnišnici umrl. Pooblaščenec (notar) je v imenu kupca po smrti prodajalca vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Ali lahko upravna enota kljub smrti prodajalca odobri pravni posel?

Odgovor:

Da se upravni postopek lahko začne, je nujno, da v upravnem razmerju sodelujejo uradna oseba v imenu pristojnega organa, ki vodi postopek in zastopa javni interes, in na drugi strani stranka, o katere pravnem položaju se odloča v upravni zadevi. To pomeni, da brez stranke postopka ni mogoče začeti in voditi. Organ, ki vodi upravni postopek, mora po uradni dolžnosti v skladu z 49. členom ZUPves čas paziti, ali je oseba, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku. To pomeni, da mora organ v vseh fazah postopka preverjati, ali je stranka pravno in procesno sposobna.

ZUP v 50. členu in 153. členu ureja pravno situacijo, ko stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba). Postopanje je tem primeru odvisno od tega, ali je pravica, pravna korist ali obveznost, o kateri se odloča v postopku, dedljiva oziroma prenosljiva na pravne naslednike. Kadar se odloča o osebni pravici, pravni koristi ali obveznosti, ki niti v času življenja niti po smrti ni prenosljiva na pravne naslednike, se postopek s sklepom ustavi. Nasprotno se v primeru prenosljivosti predmeta postopka na pravne naslednike, postopek prekine do pravnomočne postavitve pravne naslednikov.

Prodaja nepremičnine ima neposredne pravne učinke tudi na pravne naslednike tako na strani prodajalca kot kupca. Če ni določeno drugače z zakonom ali pogodbo velja, da nepremičnina preide iz kupca na prodajalca s sklenitvijo pravnega posla. V obravnavanem primeru sta lastnik nepremičnine in kupec sklenila pravni posel, ki pa ga je v skladu z zakonom (na primer Zakon o kmetijskih zemljiščih) moral odobriti upravni organ. Po zakonu in sodni praksi je namreč posel sklenjen s sprejemom ponudbe, vendar z odložnim pogojem, če pravni posel odobri upravni organ (gl. tretji odstavek 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih). V skladu z zakonom mora kupec vložiti vlogo za odobritev pravnega posla v roku 30 dni po prejemu ponudbe za nakup pri upravnem organu, vlogi pa se (praviloma) priloži pogodba o pravnem poslu. Zakon zavezuje k vložitvi vloge za odobritev pravnega posla vse, ki so sprejeli ponudbo in jim pod pogojem, da so vlogo vložili pravočasno, priznava položaj stranke v postopku odobritve pravnega posla. Položaj stranke gre neposredno po zakonu tudi prodajalcu.

Ker po zakonu pravni posel velja kot sklenjen z odložnim pogojem naknadne odobritve upravnega organa, je treba ugotoviti, da smrt prodajalca po sklenitvi pravnega posla ne pomeni, da je s smrtjo sklenjen pravni posel nima pravnega učinka, če je oseba umrla pred odobritvijo pravnega posla.  Zato zaradi smrti stranke pravnega posla, vloge za odobritev ni mogoče zavreči zaradi formalnih razlogov po 129. členu ZUP, ker se vloga kupca evidentno nanaša na upravno zadevo in ima slednji položaj (aktivne) stranke v postopku.

Upravni organ mora sprejeti in obravnavati vlogo kupca za odobritev pravnega posla. Vendar je ob dejstvu, da se pri odobritvi pravnega posla odloča tudi o pravnem interesu prodajalca oziroma njegovega pravnega naslednika, treba ugotoviti, da niso izpolnjeni pogoji za vodenje postopka in izdajo odločbe, če v postopku ne morejo sodelovati vse stranke. S smrtjo lastnika – prodajalca je stvar prešla v last njegovih pravnih naslednikov, ki pa jim mora ugotoviti sodišče v zapuščinskem postopku. Zato je zaradi pravnega varstva pravnih naslednikov, ki v času vložitve vloge kupca niso znani, postopek odobritve pravnega posla treba prekiniti dokler pravno vprašanje ni rešeno pred sodiščem. Kupec ima namreč aktivno in stvarno legitimacijo, da vloži vlogo in sodeluje v postopku, v katerem se odloča o njegovem pravnem položaju.

Vprašanje pravnega nasledstva je sicer pravno vprašanje, ki se lahko obravnava kot predhodno vprašanje tudi v postopku odobritve pravnega posla pred upravnim organom. Vendar pa spori o dedovanju veljajo za najdolgotrajnejše, zato se postopek praviloma prekine, in predhodno vprašanje rešuje pri pristojnem organu po 151. členu ZUP (prav tam, str. 362, glej sklep VSL IV Cpg 48/97 z dne 13. 5. 1997). Po 152. členu ZUP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi reševanja predhodnega vprašanja pri pristojnem organu oziroma sodišču, nadaljuje, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno odločbo. V primeru določanja dedičev je to po 214. členu ZD sklep o dedovanju. Med prekinitvijo postopka roki mirujejo, vendar začnejo dalje teči po poteku prekinitve.

Pravna situacija je v obravnavanem primeru drugačna kot v primeru Smrt stranke pred javnopravno odobritvijo pravnega posla, ko je bilo zavrženju utemeljeno zaradi smrti varovanca, ker po smrti ni bilo več mogoče govoriti o upravni zadevi, v kateri se varuje njegov pravni položaj.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...