Odobritev pravnega posla po smrti ene izmed strank

Zadeva: Odobritev pravnega posla po smrti ene izmed strank - "V USKLAJEVANJU"

Datum odgovora: 24. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Prodajalec se je odločil za prodajo nepremičnine, kjer materialni zakon določa za izvedbo posla predhodno soglasje upravnega organa (upravne enote).

Prodajalec je v notarski pisarni z vnaprej znanim kupcem sklenil notarski zapis in prejel delni znesek kupnine ter bil nato hospitaliziran, v bolnišnici pa je umrl še pred odobritvijo pravnega posla. Ker notar o smrti ni bil seznanjen, je na upravno enoto po pooblastilu podal vlogo o odobritvi pravnega posla na pobudo kupca. Ali lahko upravna enota kljub smrti odobri pravni posel?

Odgovor:

Da se upravni postopek lahko začne, je nujno, da v upravnem razmerju sodelujejo uradna oseba v imenu pristojnega organa, ki postopek vodi in zastopa javni interes, in na drugi strani stranka, o katere pravnem položaju se odloča v upravni zadevi, ki sledi varstvu svojih pravic ali pravnih koristi. To pomeni, da brez stranke postopka sploh ni. Organ, ki vodi upravni postopek, mora po uradni dolžnosti v skladu z 49. členom ZUP ves čas paziti, ali je oseba, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku. To pomeni, da mora organ v vseh fazah postopka preverjati, ali je stranka pravno in procesno sposobna.

V danem primeru je izvorno vprašanje, ali je smrt stranke nastopila nastopila pred ali med postopkom. Glede na opis pa je bil prodajalec mrtev že pred podajo zahteve, a pooblaščenec za to ni vedel, zato bi morala biti zahteva za uvedbo postopka oz. odobritev posla zavržena s sklepom v skladu s procesnimi predpostavkami, ki jih ZUP odloča za začetek upravnega postopka (glej 129. člen ZUP). Smiselno enako organ postopa, če se za neobstoj procesnih predpostavk zve kasneje med postopkom ali te po že uvedenem postopku ne obstajajo več. 

Če se postopek začne na zahtevo stranke, se za trenutek začetka postopka šteje dan vložitve zahteve pri pristojnem organu (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 21). Uradna oseba, ki vodi postopek, si mora za potrebe ugotovitve dejanskega stanja v skladu s 66. členom ZUP (oz. analogno med postopkom in tretjim odstavkom 139. člena ZUP in 175. členom ZUP) po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, tudi če ta med tekom postopka niso bila navedena. Dejstva se na ta način ugotavljajo ne samo na začetku, ampak tekom celotnega poteka postopka.

ZUP v 50. členu ureja situacijo, v kateri je stranka ob začetku postopka še obstajala, vendar je umrla (fizična oseba) ali prenehala (pravna oseba) še pred zaključkom postopka. Smrt stranke pravnega posla, ki jo pravni red varuje z omenjeno javnopravno odobritvijo pravnega posla, pomeni, da organ ne more (več) odločati o njenem pravnem položaju oz. zaščiti njenih pravic in interesov. S smrtjo preneha pravna sposobnost, zato osebe ni mogoče (več) obravnavati kot nosilke pravic ali obveznosti oz. kot udeleženke pravnega prometa (glej primer: Smrt stranke pred javnopravno odobritvijo pravnega posla). Lastnina nepremičnine je po Zakonu o dedovanju (ZD, Ur. l. RS, št. 13/94) predmet dedovanja, zato se lahko prenese na strankinega pravnega naslednika (glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 361). Vendar pa se postopek ne more nadaljevati, dokler ti pravni nasledniki še niso znani, oziroma se ne ve, ali imajo interes stopiti v postopek. Vprašanja pravnega nasledstva pa pomenijo samostojno pravno celoto, zato je v tem primeru skladno z 147. členom ZUP treba rešiti predhodno vprašanje in zato praviloma skladno s 153. členom ZUP postopek prekiniti (glej sodbo U 1526/95-8 z dne 12. 12. 1997) ali pa se po diskrecijski pravici iz 150. člena ZUP organ odloči, da bo predhodno vprašanje reševal sam zunaj svojih pristojnosti in s tem postopka ni potrebno prekiniti (glej sodbo UPRS IV U 24/2016-8 z dne 11. 4. 2018). Vendar pa spori o dedovanju veljajo za najdolgotrajnejše, zato se postopek praviloma prekine, in predhodno vprašanje rešuje pri pristojnem organu po 151. členu ZUP (prav tam, str. 362, glej sklep VSL IV Cpg 48/97 z dne 13. 5. 1997). Po 152. členu ZUP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi reševanja predhodnega vprašanja pri pristojnem organu oziroma sodišču, nadaljuje, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno odločbo. V primeru določanja dedičev je to po 214. členu ZD sklep o dedovanju. Med prekinitvijo postopka roki mirujejo, vendar začnejo dalje teči po poteku prekinitve.

Toda v danem primeru ne gre za smrt stranke med postopkom, ampak je ta nastopila že pred podajo zahtevka in s tem uvedbe postopka. Zato je treba izdati sklep o zavrženju zahteve. Če so bili do zavrženja zahteve po uvedbi postopka izdani kakršnikoli akti, tj. procesni sklepi (npr. sklep o postavitvi izvedenca), se v sklepu o zavrženju s posebno točko izreka že izdani akti nujno odpravijo, saj za njih ni pravne podlage. Upravni organ torej ne more nadaljevati s postopkom, če je stranka umrla pred začetkom postopka, čeprav se je zato zvedelo že po uvedbi postopka (glej tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, Pravna praksa, št. 19/2010, str. 8-10). Z vidika ZUP gre torej za alternativo: (i) organ postopka ob manku procesnih predpostavk ne uvede oz. zahtevo tudi po uvedbi postopka zavrže, če predpostavka obstoja stranke ni izpolnjena, ALI (ii) organ uvede in vodi postopek ter ga ob smrti stranke med postopkom prekine (ali sam reši vprašanje naslednika za zadevni postopek).

Po določitvi pravnega naslednika umrle stranke pa lahko novi lastnik kadarkoli poda novo zahtevo, o kateri upravna enota - ob obstoju ostalih procesnih predpostavk - odloča meritorno. Tu ne bo šlo za isto zadevo, saj 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP določa zavrženje nove zahteve le, če v isti stvari že teče postopek ali je bilo odločeno z odločbo ob nespremenjenih pravnih in dejanskih okoliščinah. Sklep o zavrženju pa ne pridobi materialne pravnomočnosti in zato ni ovira za nov postopek glede odobritve prodaje iste nepremičnine.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...