Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku

Zadeva: Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 12. 2. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

V upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, je bil opravljen ogled dejanskega stanja (npr. ogled domnevno nelegalnega objekta po Gradbenem zakonu v inšpekcijskem nadzoru), sestavljen zapisnik in vročen lastniku zemljišča ko zavezani stranki. Slednji je bil pozvan tudi, da v kolikor on ni zavezanec (investitor), da posreduje dokumentacijo, ki izkazuje drugega investitorja objekta na zemljišču v njegovi lasti, na kar se pozvani ni odzval, zato mu je bila izdana odločba o obveznosti (o odstranitvi nelegalnega objekta). Po izdaji odločbe pa je zavezanec (lastnik zemljišča) poslal dopis in kasneje v roku podal pritožbo, v kateri navaja, da investitor ni on, temveč druga oseba, kar se izkaže kot resnično. Kako se obravnava pritožba glede na to, da je bila odločba izdana napačni osebi, vendar so bila ta dejstva o tem organu izkazana šele po izdani upravni odločbi?

Odgovor:

Eno izmed temeljnih načel upravnega postopka je načelo poštene uporabe pravic (11. člen ZUP). Zloraba pravice navajati dejstva in predlagati dokaze iz 146. člena ZUP je namreč sankcionirana v tretjem odstavku 238. člena ZUP z ostrejšo omejitvijo pravice navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbenem postopku. V pritožbi pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji, če mu je bila dana ta možnost. 

Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka reševanja upravne zadeve in dejansko pomeni, da upravni organ pritožbenih navedb glede dejstev in dokazov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Stranke ne morejo dokazovati ničesar novega, torej ne smejo navajati novih dejstev in novih dokazov, če je vse to bilo mogoče že v postopku na prvi stopnji. Če so neka dejstva in dokazi obstajali v času odločanja na prvi stopnji, mora stranka dokazati, da jih upravičeno ni mogla predložiti oz. se nanje sklicevati. Kaj je opravičljivo in kaj ne, je v presoji upravnega organa. Treba je izhajati iz standarda povprečno skrbnega posameznika in ali bi se okoliščinam, ki so preprečevale seznanitev z dejstvi in dokazi, lahko izognil. Odsotnost dolžne skrbnosti, celo brezbrižnost itd. so argumenti za odrek upravičenja. Toliko bolj, seveda, zamolčanje dejstev, zavajanje ali kakšno drugo fravdulozno ravnanje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 568 in 569).

Prvi odstavek 90. člena Gradbenega zakona (GZ-1) določa, da je inšpekcijski zavezanec v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor neznan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta, na katerem se izvaja gradnja. Glede na to je bila izdana po znanih dejstvih ob izdaji odločbe v danem primeru pravilna odločba, ki je zavezovala lastnika zemljišča.

Če pa pritožnik v tem primeru v pritožbenem postopku dokaže, da dejstvo, s katerim je izkazano, da je investitor znan in gre za drugo osebo, se postopek dopolni v skladu z drugim odstavkom 243. člena ZUP, toda hkrati mora pritožnik izkazati, da tega dejstva upravičeno ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji ali da dokaza, s katerim dokazuje, da je investitor znan in gre za drugo osebo, upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji. V skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) mora inšpektor novemu zavezancu v dopolnjenem postopku dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Glede na uspeh dopolnjenega postopka inšpektor, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, bodisi ravna po 245. členu ZUP ali pa zadevo drugače reši in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (tretji odstavek 243. člena ZUP).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...