Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 5: Vrstica 5:
== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


V inšpekcijskem postopku je bil opravljen ogled nelegalnega objekta (Gradbeni zakon) in sestavljen zapisnik ter vročen lastniku zemljišča. Lastnik zemljišča je bil pozvan tudi (29. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru), da v kolikor on ni investitor objekta, posreduje dokumentacijo, ki izkazuje drugega investitorja objekta na zemljišču v njegovi lasti. Lastnik zemljišča v postavljenem roku, niti do izdaje odločbe ni posredoval nobenega pisanja oz. dokumentacije inšpekcijskemu organu, prav tako ni podal nobene pripombe na zapisnik. Lastniku zemljišča je bila tako izdana odločba o odstranitvi objekta (inšpekcijski zavezanec določen na podlagi prvega odstavka 90. člena Gradbenega zakona). Po izdaji odločbe je lastnik zemljišča poslal dopis in kasneje v roku podal pritožbo, v kateri navaja da investitor ni on, temveč druga oseba.&nbsp; <br>Inšpektor se strinja, da je bila odločba izdana napačni osebi, vendar so bila ta dejstva izkazana šele po izdani upravni odločbi in inšpektor predhodno ni mogel vedeti za ta dejstva. Kako naj inšpektor ravna v takem primeru – kako postopati z že izdanim aktom - odločbo?&nbsp;
V upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, je bil opravljen ogled dejanskega stanja (npr. ogled domnevno nelegalnega objekta po Gradbenem zakonu v inšpekcijskem nadzoru), sestavljen zapisnik in vročen lastniku zemljišča ko zavezani stranki. Slednji je bil pozvan tudi, da v kolikor on ni zavezanec (investitor), da posreduje dokumentacijo, ki izkazuje drugega investitorja objekta na zemljišču v njegovi lasti, na kar se pozvani ni odzval, zato mu je bila izdana odločba o obveznosti (o odstranitvi nelegalnega objekta). Po izdaji odločbe pa je zavezanec (lastnik zemljišča) poslal dopis in kasneje v roku podal pritožbo, v kateri navaja, da investitor ni on, temveč druga oseba, kar se izkaže kot resnično. Kako se obravnava pritožba glede na to, da je bila odločba izdana napačni osebi, vendar so bila ta dejstva o tem organu izkazana šele po izdani upravni odločbi?
 
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==



Redakcija: 09:51, 13. februar 2024

Zadeva: Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 12. 2. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

V upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, je bil opravljen ogled dejanskega stanja (npr. ogled domnevno nelegalnega objekta po Gradbenem zakonu v inšpekcijskem nadzoru), sestavljen zapisnik in vročen lastniku zemljišča ko zavezani stranki. Slednji je bil pozvan tudi, da v kolikor on ni zavezanec (investitor), da posreduje dokumentacijo, ki izkazuje drugega investitorja objekta na zemljišču v njegovi lasti, na kar se pozvani ni odzval, zato mu je bila izdana odločba o obveznosti (o odstranitvi nelegalnega objekta). Po izdaji odločbe pa je zavezanec (lastnik zemljišča) poslal dopis in kasneje v roku podal pritožbo, v kateri navaja, da investitor ni on, temveč druga oseba, kar se izkaže kot resnično. Kako se obravnava pritožba glede na to, da je bila odločba izdana napačni osebi, vendar so bila ta dejstva o tem organu izkazana šele po izdani upravni odločbi?

Odgovor:

Eno izmed temeljnih načel upravnega postopka je načelo poštene uporabe pravic (11. člen ZUP). Zloraba pravice navajati dejstva in predlagati dokaze iz 146. člena ZUP je namreč sankcionirana v tretjem odstavku 238. člena ZUP z ostrejšo omejitvijo pravice navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbenem postopku. V pritožbi pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka reševanja upravne zadeve in dejansko pomeni, da upravni organ pritožbenih navedb glede dejstev in dokazov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Stranke ne morejo dokazovati ničesar novega, torej ne smejo navajati novih dejstev in novih dokazov, če je vse to bilo mogoče že v postopku na prvi stopnji. Če so neka dejstva in dokazi obstajali v času odločanja na prvi stopnji, mora stranka dokazati, da jih upravičeno ni mogla predložiti oz. se nanje sklicevati. Kaj je opravičljivo in kaj ne, je v presoji upravnega organa. Treba je izhajati iz standarda povprečno skrbnega posameznika in ali bi se okoliščinam, ki so preprečevale seznanitev z dejstvi in dokazi, lahko izognil. Odsotnost dolžne skrbnosti, celo brezbrižnost itd. so argumenti za odrek upravičenja. Toliko bolj, seveda, zamolčanje dejstev, zavajanje ali kakšno drugo fravdulozno ravnanje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 568 in 569).

Prvi odstavek 90. člena GZ-1 določa, da je inšpekcijski zavezanec je v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor neznan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta, na katerem se izvaja gradnja. V kolikor pritožnik v konkretnem primeru v pritožbenem postopku dokaže, da dejstvo, s katerim je izkazano, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dejstva pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji, ali če dokaže, da dokaza s katerim dokazuje, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dokaza pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji, pristojni inšpektor v skladu z drugim odstavkom 243. členu ZUP dopolni postopek. V skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) mora inšpektor temu novemu zavezancu v dopolnjenem postopku dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Glede na uspeh dopolnjenega postopka, inšpektor, ki je izdal odločbo, bodisi ravna po 245. členu tega zakona ali pa zadevo drugače reši in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (tretji odstavek 243. člena ZUP).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...