Napaka pri vročanju

Zadeva: Napaka pri vročanju in štetje rokov za pravna sredstva 

Datum odgovora: 25. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek

Vprašanje

Organ je izdal odločbo (za denarno socialno pomoč). Področni zakon, o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, določa, da se odločbe vročajo s fikcijo vročitve od odpreme, a v odločba v danem primeru ni bila vročena, saj se je pošta vrnila z navedbo, da je stranka na naslovu neznana. Po preteku roka za pritožbo se je stranka zglasila pri organu in želela pridobiti informacije o statusu odločbe,  organ je stranko seznanil z dejstvom, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (status stranke neznan). Ali bi upravni organ moral odločbe, ki se ne vročajo v skladu z ZUP v takem položaju vročati z javnim naznanilom?

V izdani odločbi pa so bila po navedbah stranke upoštevana dejstva, ki ne držijo. Ali lahko stranka v roku 30 dni od seznanitve poda vlogo za obnovo postopka po 260. členu ZUP z razlogom, da z odločbo ni bila seznanjena, in da so ob izdaji odločbe bila upoštevana dejstva, ki ne držijo? 

Odgovor:

Z vročitvijo se naslovnik omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Če naslovnik z njegovo vsebino ni seznanjen, dejansko ali fiktivno, ni mogoče šteti, da je bil dokument vročen. V takem primeru dokument pravno ne učinkuje niti v razmerju do organa niti v razmerju do stranke (gl. 83. člen ZUP). Povedano drugače, dokument, ki ni bil vročen stranki (vsaj eni izmed njim), ne zavezuje nikogar, zato v pravnem smislu velja kot neobstoječ. Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, ki so izdani v upravnem postopku se vročajo po pravilih ZUP, če področni zakon ne določa drugače. 

37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na podlagi katerega je bila izdana odločba za denarno socialno pomoč, določa, da se odločba, s katero je odločeno o pravici do denarno socialne pomoči, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Pritožba pa se lahko vloži na podlagi 235. člena ZUPv 15 dneh po izteku roka za odpremo.

Upravni organ bi moral na podlagi 51. člena ZUPJS po vrnitvi odločbe z razlogom »neznan«, po uradni dolžnosti preveriti podatke v centralnem registru prebivalstva in ugotovitvi dejansko bivanje stranke ter ji odločbo vročiti na pravem naslovu, če ga ima. V primeru, da stranka naslova za vročanje nima, mora upravni organ na podlagi 96.a člena ZUP vročitev opraviti tako, da na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu e – uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. V danem položaju namreč ob neznanem naslovu predpostavke za nastop fikcije (tu po področnem zakonu) niso bile izpolnjene (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 1. knjiga, 2020). Ediktna vročitev velja za pravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava.

Ker upravni organ v tem primeru odločbe ni vročil stranki niti ni objavil sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, odločbe ni mogoče šteti za vročene, kar pomeni, da upravni postopek ni zaključen. V situaciji kot je obravnavana se šteje, da je bila odločba vročena, ko je stranka prišla k organu in se seznanila z odločbo. Trenutek seznanitve z odločbo velja kot vročitev. 

gre za pomoto pri vročanju po 98. členu ZUP. Po 98. členu ZUP se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, ko je stranka prišla osebno na center za socialno delo in ji je bila odločba fizično vročena.

Če se stranka z odločitvijo organa ne strinja, lahko na vročeno odločbo poda pritožbo, skladno z 229. členom ZUP, v 15 dneh od  seznanitve oziroma vročitve odločbe. V tem primeru obnova postopka po 260. členu ZUP ne pride v poštev, ker odločba ni niti dokončna, kar je sicer osnovni pogoj za vložitev predloga za obnovo.

'

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...