Breme plačila stroškov postopka in pravilnost zahtevane nagrade odvetnika

Zadeva: Breme plačila stroškov postopka in pravilnost zahtevane nagrade odvetnika

Datum odgovora: 29. 3. 2010 Pregled 21. 11. 2022

Vprašanje:

Stranki, ki v postopku ni imela pooblaščenca in tudi stroškov postopka ni priglasila do izdaje odločbe, je bila izdana zavrnilna odločba. V pritožbenem postopku je najela odvetnika, ki je za sestavo pritožbe zaračunal stroške na podlagi odvetniške tarife.  Ali je to (sploh) strošek postopka, ki ga trpi upravni organ, če je pritožba rešena na 1. stopnji na podlagi novih dejstev, ki jih je stranka navedla šele v pritožbenem postopku, čeprav je imela možnost za izjasnitev že v prvotnem ugotovitvenem postopku? Kako preveriti pravilnost zahtevane nagrade odvetnika kot strošek postopka?

Odgovor:

Prvi odstavek 113.člena ZUP določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (tudi pravno zastopanje), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V pritožbenem postopku, ki sledi prvostopenjskemu začetumu po uradni dolžnosti, pa velja načelo uspeha in sicer, če stranki ne uspe, se ji stroški ne povrnejo, v nasprotnem primeru pa se stroški, nastali v pritožbenem postopku, obračunajo povrnejo. Ti stroški gredo v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Predhodno pa mora upravni organ vedno preveriti pravilnost obračunanih stroškov, kar pomeni, da preveri, ali je odvetnik res opravil zatrjevana dejanja in pravilno pripisal vrednost točk (torej se ne sledi navedbam stranek oziroma odvetnika nekritično, organ je namreč nosilec preiskovalnega in dokaznega bremena tudi glede stroškov postopka, več sp. po pravilniku).

V danem primeru je za presojo po načelu uspeha tako osrednjega pomena vprašanje, ali je pritožnik lahko navajal nova dejstva šele v pritožbi in uspel na iodlagi teh novih navedb. Stranka je dolžna po 146.členu ZUP in 238.členu ZUP navesti vsa dejstva že pred izdajo odločbe (kar ji je organ, kot izhaja iz vprašanja, omogočal), oziroma  se nova dejstva lahko upoštevajo kot pritožbeni razlog le, če so obstajala že v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti že na ustni obravnavi ali vsaj do izdaje odločbe prve stopnje.

14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 86/05) določa, da se stroški za pooblaščenca, ki je odvetnik, odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa. Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur.l. RS, št. 67/08) določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora stranka oziroma naročnik storitve plačati odvetniku, odvetnici ali odvetniški družbi za opravljeno pravno storitev. 3. člen ZOdvT navaja, da se nagrade določajo v eurih glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Nagrade se odmerijo po Tarifi (Tarifa), ki je sestavni del tega zakona. Dalje 11. člen ZOdvT določa, da lahko odvetnik zahteva plačilo nagrade in izdatkov le na podlagi specificiranega in stranki izstavljenega računa. V specifikaciji računa je treba navesti zneske posameznih nagrad in izdatkov, predujme, kratek opis dejstev, na podlagi katerih so nastale nagrade, opis izdatkov, številke iz Tarife, če so bile uporabljene kot podlaga za odmero stroškov odvetniške storitve, porabljeni čas, če je sklenjen dogovor o plačilu po porabljenem času ter vrednost predmeta pri nagradah, ki se določajo po vrednosti predmeta. Pri navajanju nagrad v razponu mora odvetnik na kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo višino nagrade.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...