Ogled vira Ali se izda dopolnilno odločbo, če je pravica ene stranke vezana na pravico druge stranke, o kateri je že odločeno?

== '''Zadeva: '''Ali se izda dopolnilno&nbsp;odločbo,'''&nbsp;'''če je pravica ene stranke vezana na pravico druge stranke, o kateri je že odločeno?<br> ==

'''Datum odgovora:''' 26. 6. 2011, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:'''  ==

Upravni organ je na zahtevo stranke A izdal odločbo o priznanju pravice le tej. Po področnem zakonu pa uveljavlja preko osebe A isto pravico zase še oseba B, tako da je legitimacija osebe B odvisna od priznane pravice A-ju (npr.&nbsp;B lahko uveljavlja status obveznega zdravstvenega zavarovanja kot zavarovana oseba oz. družinski član A-ja, če ima najprej A ustrezen status zavarovanca). Ali naj o pravici osebe B upravni organ odloči z dopolnilno odločbo k odločbi osebe A?

== '''Odgovor:'''  ==

O predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank je treba praviloma v celoti odločiti s popolno odločbo.

Če organ s to odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda posebno odločbo o vprašanjih, ki niso bila zajeta v že izdani odločbi. Z dopolnilno odločbo se dopolnjuje že izdana odločba o predmetu postopka. Ta se lahko izda, kadar določeno vprašanje, ki je bilo predmet postopka, z izdano odločbo sploh ni bilo rešeno, pa tudi takrat, kadar to vprašanje ni bilo rešeno v celoti. Dopolnilno odločbo izda organ brez novega ugotovitvenega postopka, če je bila zadeva že zadosti obravnavana (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#220._.C4.8Dlen|220. člena ZUP]]), sicer pa šele po ugotovitvi za odločbo pomembnih dejstev in okoliščin. Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Zato z dopolnilno odločbo ni mogoče dopolnjevati razlogov prej izdane odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih oziroma zahtevkih, ki so bila predmet postopka. Z dopolnilno odločbo tudi ni mogoče v škodo ali korist stranke spremeniti odločbe, s katero je bilo v celoti pravnomočno odločeno o predmetu postopka (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 404). Iz navedenega lahko ugotovimo, da v danem primeru niso izpolnjeni pogoji za izdajo dopolnilne odločbe.

V danem primeru <u>gre za drugo (upravno) zadevo, saj nosilec pravice sploh ni isti kot predhodno </u>(prim. [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člen ZUP]], ko bi se zahteva v isti zadevi zavrgla,&nbsp;če je bilo o njej že odločeno). Upravni organ mora v zvezi z osebo B&nbsp;odločiti o vprašanjih, ki še niso bila predmet ugotovitvenega postopka (v postopku za A). Bistveno&nbsp;je, da mora v tem primeru upravni organ odločati o pravici druge stranke, za izdajo dopolnilne odločbe pa je pogoj, da se le ta nanaša na isto stranko istega ugotovitvenega postopka. Upravni organ mora torej v tem primeru izdati novo, samostojno odločbo, s katero bo osebi B priznal (ali ne) pravico, čeprav je legitimacija (po [[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen|42. členu ZUP]],&nbsp;torej določena zveza oz. razmerje posameznika do konkretne upravne zadeve, po kateri mu pripadajo določene pravice, obveznosti in pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku) odvisna od priznane iste pravice osebi A (torej če pravica ne bi bila priznana osebi A, je organ ne bi mogel priznati tudi osebi B). Status druge&nbsp;osebe je za odločanje o pravici osebe B&nbsp;ločena pravna celota in&nbsp;predstavlja predhodno vprašanje, ne pa le del iste zadeve (gl.&nbsp;[[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen|147. člena ZUP]]). <br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Lastnost stranke]]