Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Utemeljenost odklonitve in fikcija vročitve - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 17. 6. 2024
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
V katerih primerih je odklonitev vročitve utemeljena, da vročitev ne velja oziroma da pravne posledice ne nastopijo?
Odgovor:
Vročanje je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06) postopek, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokumenta, prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve. Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. V kolikor vročanje ni bilo opravljeno, oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).
ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati državni organi. To vključuje čas vročanja v 84. členu, kraj vročanja v členih 85., 96., in 96a., način vročanja (osebno, navadno, fizično in elektronsko) ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po 94. členu ZUP). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (1. odstavek 85. člena) , v kolikor pa to ni mogoče, se le to lahko opravi kjerkoli se naslovnik nahaja (2. odstavek istega člena). Po razlagi Kovač, mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).
Nadalje ZUP omogoča tudi t.i. fikcijo vročitve, ki po 3. odstavku 87. člena ZUP ureja situacijo, ko osebna vročitev dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, po običajni poti ni mogoča. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na 15 dnevni rok za prevzem. Tako sporočilo mora vsebovati tudi opozorilo o nastopu fikcije, v kolikor v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po 4. odstavku istega člena pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika. V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.
Če stranka odkloni prevzem dokumenta, za katerega nima zakonitega razloga, mora vročevalec dokument pustiti v skladu z 95. členom ZUP v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem vročitev opravljena, ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti pojav pravnih posledic, vendar pa je bila za preprečevanje le tega uvedena fikcija vročitve, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v Sodbi U 237/2002 z dne 16. 11. 2004). Fikcija vročitve torej nastopi, kadar naslovnik ne izkaže upravičenega razloga odklonitve, vročevalec pa je dokument pustil na naslovu vročanja vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017 z dne 16. 1. 2018). Odklonitev sprejema po tem istem členu pa velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), na neobičajnih krajih po 85. členu ZUP ter v nekaterih primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej.
Neupravičena odklonitev sprejema dokumenta se torej po ZUP ne sankcionira, vendar nastane fikcija vročitve po enem izmed predpisanih načinov in je s tem vročitev veljavno opravljena, roki začnejo teči z dnem vročitve, pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.