Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Odobritev pravnega posla po smrti ene izmed strank - "V USKLAJEVANJU"
Datum odgovora: 24. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Prodajalec se je odločil za prodajo nepremičnine. V notarski pisarni je z vnaprej znanim kupcem sklenil notarski zapis, prejel delni znesek kupnine ter nato bil hospitaliziran v Splošno bolnišnico, kjer je umrl v zadnji fazi raka še pred odobritvijo pravnega posla. Ker notar o smrti ni bil seznanjen, je na Upravno enoto podal vlogo o odobritvi pravnega posla na pobudo kupca. Ali lahko Upravna enota kljub smrti med trajanjem postopka odobri pravni posel?
Odgovor:
Da se upravni postopek lahko začne, je nujno, da v upravnem razmerju sodelujejo najmanj ena uradna oseba v imenu pristojnega organa, ki postopek vodi in zastopa javni interes in na drugi srani stranka, o katere pravnem položaju se odloča v upravni zadevi, ki sledi varstvu svojih pravic ali javnih koristi. To pomeni, da brez stranke postopka sploh ni. Organ, ki vodi upravni postopek, mora po uradni dolžnosti v skladu z 49. členom ZUP ves čas paziti, ali je oseba, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku. To pomeni, da mora organ v vseh fazah postopka preverjati, ali je stranka pravno in procesno sposobna. V obravnavanem primeru, bi moral organ zaradi odsotnosti formalnih pogojev za začetek upravnega postopka, zaradi prenehanja pravne sposobnosti stranke s smrtjo, vlogo, že pred začetkom postopka, s sklepom zavreči.
Če se postopek začne na zahtevo stranke, se za trenutek začetka postopka šteje dan vložitve zahteve pri pristojnem organu (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 21). Uradna oseba, ki vodi postopek, si mora za potrebe ugotovitve dejanskega stanja v skladu z 3. odstavkom 139. člena ZUP po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, tudi, če ta tekom postopka niso bila navedena. Dejstva se na ta način ugotavljajo ne samo na začetku, ampak tekom celotnega poteka postopka.
ZUP v 50. členu ureja situacijo, v kateri je stranka ob začetku postopka še obstajala, vendar je umrla (fizična oseba) ali prenehala (pravna oseba), še pred zaključkom postopka. V primeru prodaje nepremičnine to pomeni, da ta stranka ni več nosilka pravic, obveznosti in pravnih koristi, o katerih se je odločalo v tem postopku. Smrt stranke pravnega posla, ki jo pravni red varuje z omenjeno javnopravno odobritvijo pravnega posla, je povzročila, da organ ne more več odločati o njenem pravnem položaju oziroma zaščiti njenih pravic in interesov. S smrtjo je prenehala pravna sposobnost, zato osebe ni mogoče več obravnavati kot nosilke pravic ali obveznosti oziroma kot udeleženke pravnega prometa (glej primer: Smrt stranke pred javnopravno odobritvijo pravnega posla). Lastnina nepremičnine je po Zakonu o dedovanju (Uradni list RS, št. 13/94) predmet dedovanja, zato se lahko prenese na strankinega pravnega naslednika (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 361). Vendar pa se postopek ne more nadaljevati dokler ti pravni nasledniki še niso znani, oziroma se ne ve, ali imajo interes stopiti v postopek. Vprašanja pravnega nasledstva pa pomenijo samostojno pravno celoto, zato je v tem primeru skladno z 147. členom ZUP, potrebno predhodno vprašanje. Na tej točki je potrebo s 153. členom ZUP postopek prekiniti (glej Sodbo U 1526/95-8 z dne 12.12.1997).
Upravni organ, ki vodi postopek, se sicer po diskrecijski pravici lahko po 150. členu ZUP odloči, da bo predhodno vprašanje reševal sam zunaj svojih pristojnosti in s tem postopka ni potrebno prekiniti (glej Sodbo UPRS IV U 24/2016-8), vendar pa spori o dedovanju veljajo za najdolgotrajnejše, zato se postopek praviloma prekine, in predhodno vprašanje rešuje pri pristojnem organu po 151. členu ZUP (prav tam, str. 362, glej sklep VSL IV Cpg 48/97. Po 152. členu ZUP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi reševanja predhodnega vprašanja pri pristojnem organu oziroma sodišču, nadaljuje, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno odločbo. V primeru določanja dedičev je to po 214. členu ZD Sklep o dedovanju. Med prekinitvijo postopka roki mirujejo, vendar začnejo dalje teči po poteku prekinitve.
Ugotavljamo torej, da Upravna enota zaradi smrti stranke, ki je nastala med trajanjem postopka, sicer na podlagi diskrecijske pravice po 150. členu ZUP lahko nadaljuje s postopkom odločanja, vendar je naš predlog, da v takšnih primerih postopek prekinete po 147. členu ZUP in počakate na Sklep o dedovanju s strani pristojnega sodišča.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.