Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku mnenja - V USKLAJEVANJU.
Datum odgovora: 24. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Po pretečenem roku za izdajo mnenja je bila oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku. Kdo mora pridobiti manjkajoče mnenje - vložnik ali upravni organ?
Odgovor:
Da bi lahko govorili o zbirni (tudi sestavljeni ali kompleksni) odločbi, mora predpis določati obveznost pridobitve oz. izdaje akcesornega akta pristojnega organa pred odločitvijo o zadevi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 401).
208. člen ZUP določa, da če je z predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da o zadevi odloča več organov, mora vsak od njih odločati o tej zadevi. Ti organi pa se morajo med seboj dogovoriti, kateri od njih bo izdal odločbo. Ta odločba mora vsebovati akcesorne akte drugih organov, s katerimi so ti sprejeli izdano zbirno odločbo.
Kot izhaja iz petega odstavka 209. člena ZUP, mora organ podati oz. odkloniti soglasje ali mnenje v 15 dnevih od dneva, ko je bilo to od njega zahtevano. Če organ ne da soglasja v predpisanem 15 dnevnem roku, se šteje, da je dal soglasje. Torej v teh primerih gre za pravilo pozitivne fikcije. Glej tudi primer.
Iz sklepa vrhovnega sodišča izhaja, da gre za izdajo zbirne odločbe, kadar predpisi določajo, da je potrebno sodelovanje drugih organov. V vseh primerih takega akcesornega odločanja mora biti v skladu z 209. členom ZUP obveznost pridobitve oz. izdaje navedenih akcesornih aktov pred odločitvijo pristojnega organa predpisana z zakonom. Soglasje ali mnenje ni samostojen dokončen posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v primeru upravnega spora. Takšen akt, ki je v razmerju do odločbe akcesorni akt, je možno izpodbijati le s pravnimi sredstvi zober zbirno odločbo (Sklep I Up 1210/2006 z dne 16.07.2008).
Po drugi točki prvega odstavka 46. člena Gradbenega zakona (GZ-1) investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se ji priloži mnenje pristojnih mnenjedajalcev, razen če je nameravana gradnja na območju prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so mnenjedajalci podali ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno ali pa je bilo podano dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v roku iz petega odstavka 43. člena GZ-1. Ta določa, da mora mnenjedajalec mnenje podati v 15 dneh od takrat, ko je prejel popolno zahtevo, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Če zahteva za izdajo mnenja ni popolna, potem mnenjedajalec zahteva dopolnitev in sicer v roku 10 dneh od prejema zahteve. V kolikor tega ne naredi, gre za pozitivno fikcijo. Glej tudi primer.
Če je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena brez mnenja in investitor izkaže, da mnenje ni bilo dano v roku 15 dni od popolne zahteve, potem upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve pozove mnenjedajalca, da ta v roku osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če rok poteče in mnenja ni bilo podanega, ga upravni organ pridobi od pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem, ali od izvedenca, ali pa brez mnenja odloči sam. Nastale stroške izvedenca krije v celoti mnenjedajalec. Mnenjedajalec mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja. Ti podatki se lahko uporabljajo izključno za potrebe priprave mnenja v konkretni zadevi (prvi odstavek 47. člen GZ-1). Z določitvijo, da stroške krije mnenjedajalec in zavezo, da mora mnenjedajalec podati vse podatke, zakon poskuša mnenjedajalce nekako »prisiliti« k temu, da zahtevano mnenje poda čim prej oz. najpozneje v predpisanem roku. S tem se mnenjedajalce sili k aktivnem in hitrem ravnanju, saj so pridobljena mnenja potrebna za postopek izdaje gradbenega dovoljenja (Kovač in Sodja (ur.), Komentar GZ-1, 2023).
Če je bila v konkretnem primeru oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku, potem gre za subsidiarno rabo ZUP in se upošteva roke ter ostale določbe iz GZ-1. V kolikor je torej investitor namesto mnenja priložil dokazilo, v katerem je razloženo, da mnenje ni bilo dano v predpisanem roku, potem mora upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pozvati mnenjedajalca, naj ta poda mnenje v osmih dneh od prejema poziva. Manjkajoče mnenje, ki predstavlja podlago za izdajo gradbenega dovoljenja, mora pridobiti upravni organ in ne stranka. Pri mnenju v postopku izdaje gradbenega dovoljena ne gre za akcesorni akt v smislu ZUP, temveč gre za prilogo k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. Nastale stroške zaradi pretečenega roka krije mnenjedajalec, hkrati pa mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.