Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Postopanje drugostopenjskega organa v primeru kršitve načela ne bis in idem - v usklajevanju
Datum odgovora: 29. 2. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Prvostopenjski organ je meritorno odločil o zahtevku stranke, če prav je bilo o isti upravni zadevi že prav tako meritorno, in sicer negativno odločeno. Stranka se je na odločitev prvostopenjskega organa pritožila in sicer iz pritožbenega razloga »napačno ugotovljeno dejansko stanje«. Pritožba sicer ni utemeljena. Kako postopa organ v danem položaju po prejemu pritožbe?
Odgovor:
Uvodoma je potrebno izpostaviti, da v skladu z 129. členom ZUP upravni organ, ki prejme zahtevo stranke, najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže me drugim tudi, če je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (podrobneje glej splošno načelo prepovedi dvakratnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem).
Glede na dejstvo, da je prvostopenjski organ vlogo stranke sprejel v obravnavo, lahko sklepamo, da je prvostopenjski organ tudi preizkusil okoliščine iz 129. člena ZUP in ob začetku postopka ocenil, da sta se dejansko stanje, oziroma pravna podlaga spremenila in da je potrebna ponovna vsebinska presoja zahtevka stranke. Kljub spremenjenemu dejanskemu stanju, oziroma pravni podlagi, pa je prvostopenjski organ očitno tekom meritornega odločanja presodil, da še vedno niso izpolnjeni pogoji v zadostnem obsegu, da bi stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, oziroma bi ji bile naložene kakšne obveznosti, zato prvostopenjski organ zahtevku ni ugodil. Ne glede na navedeno je pomembno poudariti, da v primeru, ko prvostopenjski organ med postopkom ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 129. člena, bi moral takšen zahtevek s sklepom zavreči (glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 177).
Sicer pa velja, da lahko stranka vloži novo zahtevo, če izkaže vsaj delno drugačno dejansko stanje, kot je bilo v času izdaje negativne odločbe na prvi stopnji. Za isto zadevo gre namreč le, če je izpolnjenih več kazalnikov: ista stranka, isti organ, isto materialno pravo (ista določba), v celoti isti dejanski stan in isti namen postopka; v kolikor pa je katerikoli element drugačen, prepovedi odločanja v isti stvari ni (več), saj ne gre za isto stvar. Zgoraj navedenemu primeru potrjujejo tudi sodba in sklep UPRS z dne 10.02.2004, št. U 134/2002, v kateri sodišče navaja, da lahko gre v obeh primerih za identičen zahtevek, pa se zahtevka opirata na različni pravni podlagi in na različno dejansko stanje. Glede na navedeno torej ni mogoče govoriti, da gre za isto upravno stvar, ne glede na to, da je v obeh zadevah zahtevek stranke isti.
V kolikor je pritožbeni organ ugotovil, da je prvostopenjski organ v obravnavo sprejel zahtevek stranke, pri čemer se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila in gre za očitno isto upravno zadevo (v kateri je že bilo odločeno), gre za situacijo, v kateri je bilo prekršeno načelo "ne bis in idem". V tem primeru lahko drugostopenjski organ na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena. Pritožbeni organ pa v primeru pravnega sredstva zoper odpravljeno oziroma razveljavljeno odločbo (npr. pritožba), v skladu z drugim odstavkom 274. člena ZUP, to pravno sredstvo zavrže (glej npr. sodba VSRS z dne 17. 4. 2003, št. I Up 810/2002.
Izpostaviti še gre, da v upravnem pravu načelo "ne bis in idem" pomeni, da isti upravni organ ne sme ponovno odločati o isti zadevi v postopku, razen če so zato izpolnjeni zakonsko predvideni pogoji za ponovno obravnavo ali so podane izjeme, ki jih zakon kot takšne določa. Omenjeno načelo zagotavlja pravno varstvo pred dvojno obravnavo iste zadeve in izhaja iz načel pravičnosti ter učinkovitosti upravnega sistema (glej npr. sklep VSRS z dne 24. 3. 2005, št. I Up 1243/2003.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.