Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Obnova postopka zaradi novega dejstva ali pa se najde ali pridobi možnost uporabiti novi dokaz
Datum odgovora: 23. 10. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Upravni organ je že pred vrsto let izdal odločbo o obveznosti in nato znova v zadnjem času, pri čemer pa je zavezanec predložil dokaz o dvojni izpolnitvi prvotno naložene obveznosti kot izpolnil novo izdano odločbo (npr. upravna enota je v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu GZ-1 v skladu s četrtim odstavkom 106. člena navedenega zakona izdala odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo, nato pa odločbo izdala znova l. 2023, tako da je za isti objekt stranka poravnala obveznost dvakrat). Stranka se ves čas ni pritožila zoper (novo) odločbo ali dokazovala izpolnitve do tik pred zdajci predloženega dokazila o plačilu.
Kako ravnati s strani organa, da bi ne obstajali dve odločbi in obveznosti za domnevno isto stvar oziroma na kateri podlagi bi se stranki lahko povrnila v drugo izpolnjena obveznost?
Odgovor:
Že izdane odločbe, ki postanejo pravnomočne, so načeloma nespremenljive, saj je ustavni institut pravnomočnosti namenjen zaupanju strank v delovanje oblasti, tako da ima pravna varnost prednost tudi pred zakonitostjo. To se kaže zlasti tako, da se v pravnomočne odločbe lahko po 158. členu Ustave posega le z zakonom določenimi pravnimi sredstvi, v omejenih rokih za posamezna izredna pravna sredstva, le iz zakonsko opredeljenih razlogov in glede na definirano legitimacijo za sprožitev ustreznih postopkov.
V danem primeru pa bi lahko upravni organ uporabil za novo izdano odločbo pravno sredstvo obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se namreč obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti (261. člen ZUP). A obnova postopka po uradni dolžnosti se začne le, če to zahteva javni interes. V kolikor pa bi stranka predlagala obnovo postopka, v katerem bi zatrjevala obnovitveni razlog novega dejstva ali novega dokaza, bi ta obnovitveni razlog lahko z uspehom uveljavljala, kadar bi izkazala, da v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo (drugi odstavek 261. člena ZUP). Pri presoji krivde za opustitev navajanja dejstva, ki stranki ni bilo znano, je namreč treba izhajati iz tega, ali bi ob primerni skrbnosti stranka to dejstvo lahko zagotovila in pridobila ustrezni dokaz. Pojasnjujemo tudi, da določba drugega odstavka 261. člena ZUP veže le stranko, ne pa tudi organ, ki odloča o obnovi postopka po uradni dolžnosti (glej Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020, 1, knjiga, str. 644 in sodbo VSDRS X Ips 447/2005 z dne 2.7.2009).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.