Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Obseg in oblika pooblastila ter pooblaščenec
Datum odgovora: 18. 3. 2010 in 18. 12. 2013 in 29. 1. 2014, pregled 18. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kakšna je vloga pooblastila in kakšna oblika? Kako konkretno mora biti pooblastilo napisano, je dovolj zgolj navedba upravnega organa, pred katerim se pooblašča pooblaščenca (npr. "upravna enota") ali je potrebno navesti točno, za kateri upravni organ gre (npr. Upravna enota Ajdovščina)? Je potrebno navesti konkretno zadevo ali pa je pooblastilo lahko splošno (npr. "pooblastilo za zastopanje pred vsemi upravnimi organi")?
Katere pogoje mora izpolnjevati pooblaščenec, da se ga lahko pooblasti? Ali je lahko pooblaščenec sindikat? Do kdaj pooblastilo velja? Kakšna so pravila v zvezi z vročanjem, če ima stranka pooblaščenca? Ali lahko pooblaščenci nastopajo brez pooblastila?
Stranka iz zdravstvenih razlogov ne more določiti pooblaščenca v postopku, pojavijo se svojci, ki pa nimajo pooblastila, kdaj in kako pozvati stranko v tem primeru oz. kako ravnati?
Ali je potrebno npr. tudi pri izdajanju potrdil iz uradnih evidenc zahtevati pisno pooblastilo za vložitev vloge in vročitev potrdila pooblaščencu ali je dovolj ustno pooblastilo v povezavi z drugim odstavkom 89. člena ZUP?
Odgovor:
V upravnem postopku stranka praviloma ni zavezana postopati osebno. Tedaj lahko pooblasti pooblaščenca (ali pa to stori tudi zakoniti zastopnik za stranke, ki nimajo opravilne sposobnosti). Razmerje med pooblastiteljem, stranko v postopku, in pooblaščencem temelji na medsebojnem dogovoru med njima. Vsa dejanja v upravnem postopku torej opravlja stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki pa lahko postavita sebi pooblaščenca. Ta zastopa stranko pri vseh dejanjih upravnega postopka, razen v primeru izjav stranke, ko je njena navzočnost potrebna. Pooblaščenec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben. Določeno je tudi, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti tudi odvetniško družbo. V tem primeru se šteje, da je pooblastilo dano vsem odvetnikom pooblaščene odvetniške družbe. V skladu s 54. členom ZUP se za zastopanje lahko pooblasti tudi fizično ali pravno osebo (tudi sindikat, če ima status pravne osebe in registrirano dejavnost, ki je v neposredni ali tudi posredni zvezi s predmetom postopka, npr. uveljavljanje pravic delavcev), ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. Da oseba lahko nastopa kot pooblaščenec, mora imeti pooblastilo, ki je lahko v pisni obliki (zasebna listina) ali dana ustno na zapisnik (značaj javne listine). Pooblastilo se v skladu z 59. členom ZUP lahko da v pisni obliki ali ustno na zapisnik. V primeru, da stranka ne zna pisati ali se ne more podpisati, mora biti pooblastilo dano ustno na zapisnik. Če to ni mogoče zaradi bolezni stranke ali drugih utemeljenih razlogov, lahko da pisno pooblastilo, ki ga podpišeta dve priči. Priči podpišeta pisno pooblastilo potem, ko je bilo prebrano stranki in je stranka izjavila, da se z njegovo vsebino strinja. V primeru hujših zdravstvenih težav stranke, ko ta sama ne more izjaviti volje, se lahko postavi skrbnika za poseben primer v skladu z 262. členom Družinskega zakonika (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). O postavitvi skrbnika je potrebno obvestiti Center za socialno delo.
Pooblastilo se lahko da kot splošno procesno pooblastilo, ki velja za vse vrste postopkov pred sodišči in upravnimi organi in/oziroma v vseh zadevah, v katerih pooblastitelj nastopa kot stranka, kot pooblastilo za ves upravni postopek (posebno procesno pooblastilo), ali pa je pooblastilo specialno oziroma omejeno (npr. po procesnih dejanjih, po času, po organu, glede na predmet postopka itd.). Pooblastilo je torej lahko omejeno po upravnem organu oz. v postopkih pred organom, pri čemer je treba navesti, za kateri organ gre (npr. Upravna enota), toda ne nujno poimensko (npr. Upravna enota Ajdovščina), če je obseg pooblastila po zadevi sicer jasno razviden. ZUP obravnava samo specialna in posebna pooblastila, ne pa tudi generalnega pooblastila. To pa ne pomeni, da stranka takega pooblastila ne more dati. Nasprotno, stranka lahko poda veljavno generalno pooblastilo ("pooblastilo za zastopanje pred vsemi upravnimi organi"), če le vsebuje vse potrebne sestavine in gre za pravo voljo pooblastitelja, kar pa mora organ preveriti na ravni posamične upravne zadeve.
Glede obsega pooblastila obstojijo razlike, če gre za pooblastiloodvetniku ali pa drugim pooblaščencem v postopku. Če pooblaščenec ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja v postopku o tej upravni zadevi, vendar mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev, kar določa četrti odstavek 59. člena ZUP.
Čas trajanja pooblastila je različen. V skladu z s 57. členom ZUP se pooblastilo lahko da za ves postopek ali le za posamezna procesna dejanja, lahko se tudi časovno omeji. Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo, kot določa 55. člen ZUP. V skladu s četrtim odstavkom 55. člena lahko uradna oseba, ki vodi postopek, izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot pooblaščenec brez pooblastila član njene družine ali gospodinjstva, oseba ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Vendar, če zahteva taka oseba uvedbo postopka ali da med postopkom izjavo v nasprotju s prejšnjo izjavo stranke, mora uradna oseba zahtevati od nje predložitev pooblastila. Prav tako lahko v skladu s petim odstavkom 55. člena ZUP organ dovoli opravo procesnih dejanj za stranko osebi, ki ni predložila pooblastila, vendar ji organ naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila pa ni dovoljeno izdati odločbe. Če je pooblastilo v obliki zasebne listine, pa nastane dvom o njeni pristnosti, se lahko naloži, naj se v skladu z 56. členom ZUP predloži overjeno pooblastilo ali da pooblastilo ustno na zapisnik. V primeru, da ugotovi pomanjkljivosti pooblastila, organ pozove stranko ali pooblaščenca, naj te pomanjkljivosti odpravi v skladu z določbami 67. člena ZUP (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 187-193).
Pooblastilo se lahko da tudi samo za sprejem dokumentov (vročanje). ZUP stranki omogoča, da lahko v skladu z 89. členom ZUP pooblasti določeno osebo, ki naj se ji vročajo vsi dokumenti zanjo (pooblaščenec za vročitve). V skladu s tem lahko vročevalec takemu pooblaščencu vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, kar pomeni, da pooblaščenec lahko prevzema dokumente, ki jih izda upravni organ (tudi npr. potrdilo o stalnem prebivališču). Mora pa tak pooblaščenec dokumente nemudoma poslati stranki.
V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročajo osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Ker mora organ potrdila izdati v določenem roku, sicer nastopi zamuda, ki šteje, kot da je organ zahtevo za izdajo potrdila zavrnil, če pa zahtevo za izdajo zavrne, mora v zakonsko določenem roku celo izdati odločbo, menimo, da mora organ tudi potrdila vročati osebno. Kadar ima stranka pooblaščenca v postopku, je naslovnik slednji in ne stranka. V skladu z 88. členom ZUP se v takem primeru vsa pisanja vročajo pooblaščencu in veljajo pravila osebnega vročanja po določbah 83. člena ZUP do 87. člena ZUP. Kadar je pooblaščenec pravna oseba se dokumenti vročajo v skladu s pravili 91. člena ZUP (po Jerovšek et al., 2004, str. 311), ki kot primarno pravilo določa vročanje po elektronski poti v varni elektronski predal, če slednjega pravna oseba nima, pa se vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki je z internimi pravili pravne osebe določena za sprejemanje dokumentov, na naslovu sedeža pravne osebe (kot izhaja iz registra, glej tretji odstavek 85. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno tudi v primeru, če takšen dokument sprejme za pravno osebo njen zakoniti zastopnik. Samo pooblastilo za sprejemanje dokumentov je namreč zajeto v pooblastilu za zastopanje, ki ga ima zakoniti zastopnik v okviru svojega splošnega pooblastila, da zastopa pravno osebo brez omejitev (po Jerovšek et al., 2004, str. 319).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej <restrlink> in <restrlink>.