Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Odprava v isti zadevi izdanih novih odločb zaradi novih dejstev po izdaji odločbe
Datum odgovora: 12. 1. 2010
Vprašanje:
Upravni organ je nekaterim strankam postopka izdal negativno odločbo (npr. razpis za sprejem otroka v vrtec), nato pa tem strankam zaradi naknadno spremenjenih razmer (npr. odprtje novega oddelka) sam izdal pozitivne odločbe. Ali je ravnal zakonito? Ali lahko stranka, ki je vložila pritožbo zoper negativno odločbo in je bila njena pritožba zavrnjena, po prejemu pozitivne odločbe uveljavlja povračilo stroškov za prvi postopek na podlagi zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici?
Prvostopenjski upravni organ je izdal odločbo ter naknadno sklep o popravku pomote. Nadzorstveni organ je prvotno odločbo po nadzorstveni pravici razveljavil. Ali se mora sklep o popravku pomote izreči za ničnega kljub razveljavitvi odločbe? Ali je pri razveljavitvi in odpravi odločbe po nadzorstveni pravici potrebno o zadevi ponovno odločiti? Ali se mora odločitev zapisati v izreku odločbe ali je dovolj, da se navede v obrazložitvi?
Odgovor:
Organ v primeru izdaje dodatnih pozitivnih odločb ni ravnal zakonito, saj vsebinsko ne gre za isto upravno zadevo. Čeprav je šlo v konkretnem primeru obakrat za istovrstni postopek (odločanje o sprejemu istega otroka v vrtec), se je prvo odločanje nanašalo na določene splošne pogoje, ki so bili naknadno spremenjeni (v prvotnem razpisu določeno število mest in naknadno nov oddelek). Organ bi torej moral izvesti po spremembi splošnih pogojev (nov oddelek) nov razpis, stranke bi morale vložiti nove vloge, organ pa bi moral ponovno presojati izpolnjevanje razpisnih pogojev po novo določenih pogojih. Sprememba pogojev po splošnem aktu ali predpisu (kamor sodi razpisna dokumentacija), je ključni element, da ne gre za isto zadevo (prim. več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006). Zato tedaj ni mogoče šteti, da se zahtevki, podani v postopku po prejšnjem splošnem aktu (razpisu) obravnavajo po novih pogojih, kot jih splošni akt določi naknadno po zaključku prvega postopka. Organ namreč določa na podlagi pravil, veljavnih v času izdaje prvostopenjske odločbe (
Že izdane odločbe pa je mogoče odpraviti le s pravnimi sredstvi, ne pa npr. z izdajo novih, pozitivnih odločb.
Stranka, ki s pritožbo zoper negativno odločbo ni uspela, kasneje pa ji je bila izdana pozitivna odločba, ne more uveljavljati povračila stroškov v zvezi s prvim postopkom na podlagi zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj v tem primeru ni šlo za isto zadevo po drugi točki prvega odstavka 274. člena ZUP.
ZUP ureja le ničnost odločbe in ne sklepov, natančneje ničnost ureja 279. člen ZUP. Mnenje strokovnjakov in teorije (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 752) je, da so sklepi lahko nični le, kadar organ, ki je odločal v postopku, ni ločil med vsebino odločbe ter vsebino sklepov ter je namesto o procesnih vprašanjih s sklepi odločil tudi o vsebinskih vprašanjih. Sklepa o popravku pomote torej ni potrebno izreči za ničnega.
Odprava odločbe po nadzorstveni pravici pomeni, da se skupaj z odločbo odpravijo tudi vse posledice, ki so iz nje nastale. Bistvo pravne situacije, ki nastane z odpravo odločbe, je v tem, da odpravljena oz. razveljavljena odločba ne obstaja več, zahtevek stranke pa je (p)ostal nerešen. Z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici pa ostanejo vse posledice, ki so do tega trenutka nastale, v veljavi, ne morejo pa iz nje nastati nikakršne nove posledice, saj sprememba odločbe pomeni več kot odprava in razveljavitev odločbe. Če je treba odločiti o zahtevku stranke, je za takšno odločanje pristojen organ, ki je izdal odločbo prve stopnje, saj zakon organu, ki je pristojen za odločanje po nadzorstveni pravici, ne daje pravice, da bi sam meritorno odločal v upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, st. 577-583).
Ponovno odločanje in vsebina izreka sta odvisna od razloga za odločitev za odpravo ali razveljavitev. V primeru odločanja o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici zaradi razloga iz prve točke prvega odstavka 274. člena ZUP se izrek odločbe glasi: 1 – na odpravo in 2 – zahteva stranke se pošlje v ponovno odločanje pristojnemu organu. V primeru iz druge točke prvega odstavka istega člena ZUP ni več potrebe po ponovnem odločanju, torej se izrek glasi na odpravo. Glede odločitve po tretji točki pa se izrek oblikuje tako, da se: 1 – glasi na odpravo in 2 – zadeva se vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Pri neupoštevanju pravil o krajevni pristojnosti, kot izhaja iz četrte točke prvega odstavka 274. člena ZUP, nadzorni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo, ki jo je sicer izdal stvarno pristojni organ, ki pa je bil krajevno nepristojen. Navezne okoliščine za določitev krajevne pristojnosti na podlagi teh okoliščin pa določajo predpisi o teritorialni ureditvi državnih organov.
Po prvem odstavku 213. člena ZUP je potrebno odločitev v zadevi napisati v izreku odločbe.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.