Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vročanje v postopkih sodne uprave
Datum odgovora: 31. 5. 2009 ---Izvirnik:Vročanje v postopkih sodne uprave
Vprašanje:
Kako je z vročanjem (pravili ZUP) pri pravniškem državnem izpitu in drugih zadevah sodne uprave, kjer se ZUP uporablja subsidiarno ali smiselno? Po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (Ur. l. RS, št. 83/ 2003) sodniški pripravnik za čas pripravništva sklene delovno razmerje na sodišču. Po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu mora po pozivu predsednika višjega sodišča skleniti delovno razmerje na sodišču, državnem tožilstvu ali Ministrstvu za pravosodje, če tam obstaja prosto delovno mesto. Pripravnik, ki mu poziv ni vročen v roku 15 dni po opravljenem izpitu, je obveznosti prost. V praksi se omenjeni pozivi vročajo neposredno po zaključku izpita, kar stori član izpitne komisije ali zapisnikar. Težava se pojavi, če eden izmed kandidatov odkloni sprejem poziva, ker vročitve ni opravila uradna oseba organa, ki je izdala poziv, in je ni opravila na kraju, ki ga določa 85. člen ZUP. Ali se lahko v takšni situaciji odklonitev sprejema šteje kot fikcija vročitve po 95. členu ZUP?
Odgovor:
Pri odgovoru na izpostavljene dileme se zdi ključna ugotovitev, ali in v kolikšni meri se za vročitev poziva za sklenitev delovnega razmerja za čas pripravništva uporabljajo določbe ZUP. Vročanje poziva ni upravna zadeva, ki bi sama po sebi zahtevala postopanje po navedenem procesnem zakonu, saj za to ni niti formalnih, niti materialnih razlogov. Vendarle pa gre za »javnopravno odločitev«, ki bi morala biti na primeren način vročena. Upoštevajoč dejstvo, da Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI, Ur. l. RS, št. 83/ 2003 in novele) podrobno ne določa vročanja poziva, bi glede na 4. člen ZUP morali smiselno uporabiti tam opredeljeni institut vročanja. To pomeni, da bi morali pri vročitvi upoštevati vse krajevne omejitve, povezane z vročanjem: da se vročitev lahko praviloma opravi v stanovanju ali poslovnem prostoru, odvetniku ali notarju pa v odvetniški ali notarski pisarni; če takšnih prostorov ni, bi se vročitev lahko opravila kjerkoli, v nasprotnem primeru (obstoj prostorov) pa le, če bi bila oseba dokument pripravljena sprejeti (sicer po 95. členu ZUP obstaja zakoniti razlog za odklonitev sprejema in fikcija vročitve ne more nastati). Ob smiselni uporabi ZUP bi eventualne izjeme od zgoraj zapisanega lahko iskali v uporabi določbe prvega odstavka 83. člena ZUP, da je tistega, ki mu je treba dokument vročiti, izjemoma dopustno povabiti k organu, da ga prevzame, vendar le pod pogojem, da to zahtevata narava in pomen dokumenta. Omenjena določba prvega odstavka 83. člena ZUP s tem relativizira absolutnost kriterijev iz 85. člena ZUP, saj določi, da se vročitev lahko opravlja tudi izven tam izrecno opredeljenih krajev oz. prostorov. V kolikor to zahtevata narava in pomen dokumenta, bi vročitev zakonito opravili tudi v prostorih organa, sploh če se naslovnik tam že nahaja. Naslovnik se zato ne bi mogel sklicevati, da se vročitev zakonito opravlja npr. samo v stanovanju ali poslovnem prostoru. V takšnem primeru bi bile pravne posledice vročitve oz. morebitne odklonitve sprejema ali podpisa enake, kot če bi se vročalo v prostorih po 85. členu ZUP. S tem bi v celoti zadostili namenu vročanja, saj bi naslovniku dali možnost, da se seznani s pravicami ali obveznostmi, ki mu jih je organ priznal oz. naložil v postopku. Potrebno je tudi opozorilo, da se je v letu 2008 v delu, ki je pomemben za vročanje pri organu, spremenil ZUP (83. člen ZUP), zato je veljavni pravni red po ZUP nekoliko drugačen, kot je pojasnjeno zgoraj. Strankam se lahko vročajo dokumenti tudi v prostorih organa, če se tam nahajajo. Novela področnega Zakona o državnem pravniškem izpitu (ZPDI-D, Ur. l. RS, št. 111/ 2007) je prav tako prinesla nekaj sprememb, in sicer v 11. a členu ZPDI-D, ki se uporablja od marca 2008. Po novem lahko minister za pravosodje, predsednik, član izpitne komisije ali zapisnikar, na predlog predstojnika organa, takoj po opravljenem pravniškem izpitu vroči pisni poziv sodniškega, državnotožilskega in državnopravobranilskega pripravnika na delo, v smislu sklenitve delovnega razmerja (pred novelo ZPDI-D je to lahko storil samo predsednik višjega sodišča na predlog predstojnika organa). Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec in prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema. Poziv za sklenitev delovnega razmerja mora biti vročen najpozneje v 30 dneh po opravljenem pravniškem državnem izpitu (po stari zakonodaji 15 dni), po preteku danega roka pa je pripravnik obveznosti prost. Peti odstavek 11. a člena ZPDI-D določa, da se v primeru, da pripravnik pravilno vročenega poziva noče sprejeti, poziv izroči Ministrstvu za pravosodje, ki je vročitev odredilo, vročevalec pa zapiše na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena. Sprememba je tudi v določbi šestega odstavka 11. a člena ZPDI-D, ki določa, da je pripravnik v primeru, da ne sklene delovnega razmerja na poziv, dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, in ne seštevka neto plač, kot je bilo to določeno pred spremembo zakona.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.