Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Izterjava stroškov v primeru lažne prijave
Datum odgovora: 31. 5. 2009
SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:Izvirnik:Izterjava stroškov v primeru lažne prijave
Vprašanje:
Ko (npr. inšpekcijski) organ prejme prijavo, lahko nanjo reagira tudi, če je anonimna. Organ se sam odloči, ali bo na takšno prijavo reagiral ali ne. V primeru, da organ na anonimno prijavo reagira, izkaže pa se, da je bila lažna, se postavi vprašanje, kdo krije stroške reagiranja?
Odgovor:
Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna in vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Pri takšnih prijavah mora organ presoditi, ali je uvedba postopka potrebna zaradi varovanja javne koristi. Če meni, da iz prijave ne izhaja takšno dejansko stanje, postopka ni dolžan uvesti. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) eksplicitno zavezuje inšpektorja, da obravnava tudi anonimne prijave, razen če okoliščine kažejo, da so prijave neresne ali lažne.
Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, trpi stroške postopka prijavitelj (30. člen ZIN), vendar je v takšnem primeru potrebno dokazati, da je imel prijavitelj namen zavesti organ, ker je poznal resnična dejstva. Na podlagi vsake prijave, ki se ne zaključi z odločbo inšpekcijskega organa, namreč ni mogoče trditi, da je bila prijava lažna.
V primeru anonimne prijave stroške postopka nosi organ.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.