Iz Upravna Svetovalnica
(Nova stran z vsebino: {{subst:case}}) |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve == | == '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve == | ||
'''Datum odgovora:''' | '''Datum odgovora:''' 28. 05. 2024<br>'''Status uporabnika:''' drugo | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
'''Ali je glavni inšpektor določenega inšpektorata javni uslužbenec ali javni funkcionar? Kakšni so pogoji za zaposlitev glavnega inšpektorja in ali se kako razlikujejo od tistih za inšpektorje? ''' | |||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
<p>'''Glavni inšpektorji se po '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 63/07)]''' štejejo za uradnike na položaju in nimajo statusa političnega funkcionarja.''' Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (Korpič, Horvat (ur.) ZJU: Komentar, 2022, str: 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest, se uradniki na položaju razlikujejo po načinu zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti z javnim natečajem po 60. členu ZJU, imenovanja ter prenehanja delovnega razmerja in omejeno trajanje položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p><p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, ki med drugim urejajo pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušnjah, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa v sestavi ministrstva, v našem primeru je to posamezen inšpektorat, je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Uradni list RS, št. 58/03)] (ZJU: s komentarjem, 2022 str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora ta organizacija biti v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p><p>'''Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika, pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta. Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj, ne more biti imenovan na položaj, je potrebno uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). V kolikor kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15. mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p><p>'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07)]je po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI) (Uradni list RS, št. 114/05)], [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) (Uradni list RS, št. 19/14 in 55/17)] in Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI) (Uradni list RS, št. 59/06''')''''''. ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z ZDU-1 in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p><p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p><p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v 3. odstavku.</p><p>'''Posamezni specialni zakoni imajo, kot že navedeno, poleg pogojev, ki so določeni v ZJU in ZIN, lahko tudi specialnejše pogoje za opravljanje dela področnega inšpektorja in glavnega inšpektorja. ZJU in ZIN se v teh primerih uporabljata subsidiarno.''' ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima naj manj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan tisti, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p><p>'''V zvezi vašega vprašanja, vas tako seznanjamo, da so pogoji za glavnega inšpektorja kot tudi inšpektorjev, določeni tako v splošnih predpisih, kot tudi specialnih predpisih, ki določajo inšpekcijski postopek oziroma organizacijo posameznih inšpekcij. Tako je dejansko potrebno upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise. Dejansko pa je sistemizacija tista, kjer je na posameznem delovnem mestu točno razvidno, kakšne splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni za možnost zasesti določeno delovno mesto. '''</p> | |||
<br> | <br> | ||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].'' | |||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti | |||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> | ||
Redakcija: 11:18, 28. maj 2024
Zadeva: vneseš besedilo zadeve
Datum odgovora: 28. 05. 2024
Status uporabnika: drugo
Vprašanje:
Ali je glavni inšpektor določenega inšpektorata javni uslužbenec ali javni funkcionar? Kakšni so pogoji za zaposlitev glavnega inšpektorja in ali se kako razlikujejo od tistih za inšpektorje?
Odgovor:
'Glavni inšpektorji se po Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 63/07) štejejo za uradnike na položaju in nimajo statusa političnega funkcionarja. Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (Korpič, Horvat (ur.) ZJU: Komentar, 2022, str: 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest, se uradniki na položaju razlikujejo po načinu zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti z javnim natečajem po 60. členu ZJU, imenovanja ter prenehanja delovnega razmerja in omejeno trajanje položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.
ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, ki med drugim urejajo pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušnjah, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa v sestavi ministrstva, v našem primeru je to posamezen inšpektorat, je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Uradni list RS, št. 58/03) (ZJU: s komentarjem, 2022 str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora ta organizacija biti v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.
Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika, pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov, vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta. Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj, ne more biti imenovan na položaj, je potrebno uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). V kolikor kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15. mesecih od dneva imenovanja na položaj.
Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07)je po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali. Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI) (Uradni list RS, št. 114/05), Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) (Uradni list RS, št. 19/14 in 55/17) in Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI) (Uradni list RS, št. 59/06)'. ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z ZDU-1 in ZJU (prav tam, str. 62).
Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.
ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v 3. odstavku.
Posamezni specialni zakoni imajo, kot že navedeno, poleg pogojev, ki so določeni v ZJU in ZIN, lahko tudi specialnejše pogoje za opravljanje dela področnega inšpektorja in glavnega inšpektorja. ZJU in ZIN se v teh primerih uporabljata subsidiarno. ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima naj manj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan tisti, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.
V zvezi vašega vprašanja, vas tako seznanjamo, da so pogoji za glavnega inšpektorja kot tudi inšpektorjev, določeni tako v splošnih predpisih, kot tudi specialnih predpisih, ki določajo inšpekcijski postopek oziroma organizacijo posameznih inšpekcij. Tako je dejansko potrebno upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise. Dejansko pa je sistemizacija tista, kjer je na posameznem delovnem mestu točno razvidno, kakšne splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni za možnost zasesti določeno delovno mesto.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.