Postopanje Zbornice kot nosilke javnega pooblastila: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 9: Vrstica 9:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


<p style="text-align: justify;">V [[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. členu ZUP]] je določeno, da morajo po ZUP postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in '''nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. '''V primeru disciplinskega postopka gre za več kot očitno varovanje javnega interesa, kar iz analogije izhaja že iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člena ZUP]].</p>
<p style="text-align: justify;" >V&nbsp;[[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. členu ZUP]]&nbsp;je določeno, da morajo po ZUP postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in&nbsp;'''nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. '''Pri vodenju disciplinskega postopka zoper člana zbornice, gre nedvomno za odločanje o pravici, obveznosti, oz. pravni koristi posameznika – člana zbornice, ker je izid takega postopka odvisen od tega, ali bo posamezni član dejavnost še lahko opravljal ali ne. Zbornice so namreč ustanovljene na področju reguliranih poklicev, njihov namen pa je, da zaradi varovanja javnega interesa na določenem strokovnem, oz. poklicnem področju same postavljajo pravila igre znotraj »ceha« oz. jih regulirajo. Hkrati je potrebno izpostaviti, da v primeru zbornic z obveznim članstvom, ki je pogojeno z javnopravnim položajem člana, se zbornicam prepušča odločanje o članstvu v okviru disciplinskega postopka, kar omogoča vpliv na izvajanje upravnih/javnih nalog njenih članov.</p><p style="text-align: justify;" >Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju besedila: IZS) je nosilka javnega pooblastila, ki je po Gradbenem zakonu ([https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO8244&idPredpisaChng=ZAKO8808 Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 ZZNŠPP in 133/23,v nadaljevanju: GZ-1]) pristojna poklicna zbornica, ki izvaja disciplinski nadzor nad vodji del kot javno pooblastilo. Ustanovljena je na podlagi Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7342 Uradni list RS, št. 61/17 in 133/22 – odl. US, v nadaljevanju: ZAID]), z namenom zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb v Republiki Sloveniji. Med nalogami, ki jih IZS izvaja kot javno pooblastilo, je tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje, kar izhaja iz četrte točke prvega odstavka 27. člena ZAID. V okviru izvajanja ciljev ustanovitve IZS, nadzoruje izpolnjevanje poklicnih dolžnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev.</p><p style="text-align: justify;" >Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije ([https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=PRAV13495&idPredpisaChng=STAT266 Uradni list RS, št. 37/18, 68/19 in 135/23], v nadaljevanju: pravilnik), v četrtem odstavku 54. člena določa, da se zavrženje zahteve prijavitelja izda v obliki sklepa, pri čemer pa sestavine sklepa niso posebej določene. '''Glede na navedeno, bi se glede sestavin sklepa torej smiselno uporabljale določila ZUP. '''Ker pa v skladu z 80. členom pravilnika, prijavitelj in oškodovanec nista stranki v disciplinskem postopku in se lahko disciplinskega postopka udeležujeta le, če ju disciplinski organ povabi (Inženirska zbornice Slovenije), '''se prijavitelju lahko poda odgovor z dopisom, ki ne uživa posebnega pravnega varstva. Takšno prakso zasleduje tudi Sklep US IU 587/2020-12 z dne 22. 12. 2021,''' ki pravi, da mora organ v tovrstnih primerih, torej kadar se postopek začne po uradni dolžnosti, na potencialne zahteve oziroma predloge odgovoriti s sklepom procesnega vodstva, '''brez posebnega pisnega in vsebinsko razloženega sklepa, saj v zvezi s procesnim predlogom izdaja posebnega sklepa po zakonu ni predvidena'''. Takšen sklep, oziroma dopis torej po vsebini ne predstavlja niti akta, ki bi pomenil odločitev o pravici ali obveznosti, niti ne gre za katerega koli od sklepov, zoper katere je dovoljena pritožba.'''<br>'''''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>
<p style="text-align: justify;">Ker pa disciplinski postopek nima značaja upravne zadeve, se ZUP uporablja zgolj smiselno odloča se namreč o pravici člana zbornice. Smiselna raba ZUP pomeni, da se bodo v posameznem primeru (ob odsotnosti drugih postopkovnih predpisov) uporabile zgolj tiste določbe ZUP, ki so primerne za uporabo glede na temeljno dejavnost subjekta, ki odloča v posamezni zadevi. Katere določbe ZUP se uporabijo pri smiselni uporabi, '''je stvar vsakokratne ocene glede na naravo posameznega postopka; subjekta, ki odloča ter vsebine odločitve''' (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 84).</p>
<p style="text-align: justify;">[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV13495 Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije] (Uradni list RS, št. 37/18, 68/19 in 135/23, v nadaljevanju: pravilnik), v četrtem odstavku 54. člena določa, da se zavrženje zahteve prijavitelja izda v obliki sklepa, pri čemer pa sestavine sklepa niso posebej določene. '''Glede na navedeno, bi se glede sestavin sklepa torej smiselno uporabljale določila ZUP. '''Ker pa v skladu z 80. členom pravilnika, prijavitelj in oškodovanec nista stranki v disciplinskem postopku in se lahko disciplinskega postopka udeležujeta le, če ju disciplinski organ povabi (Inženirska zbornice Slovenije), '''se prijavitelju lahko poda odgovor z dopisom, ki ne uživa posebnega pravnega varstva. Takšno prakso zasleduje tudi Sklep US IU 587/2020-12 z dne 22. 12. 2021,''' ki pravi, da mora organ v tovrstnih primerih, torej kadar se postopek začne po uradni dolžnosti, na potencialne zahteve oziroma predloge odgovoriti s sklepom procesnega vodstva, '''brez posebnega pisnega in vsebinsko razloženega sklepa, saj v zvezi s procesnim predlogom izdaja posebnega sklepa po zakonu ni predvidena'''. Takšen sklep, oziroma dopis torej po vsebini ne predstavlja niti akta, ki bi pomenil odločitev o pravici ali obveznosti, niti ne gre za katerega koli od sklepov, zoper katere je dovoljena pritožba.'''<br>'''
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

Redakcija: 11:01, 10. april 2024

Zadeva: Postopanje Zbornice kot nosilke javnega pooblastila - v usklajevanju

Datum odgovora: 2. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek

Vprašanje:

Zbornica (npr. Inženirska zbornica Slovenije) je prejela prijavo, oziroma pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Ali mora zbornica kot nosilec javnega pooblastila prijavitelju odgovoriti s posamičnim upravnim aktom, oziroma ali zadošča odgovor v obliki dopisa?

Odgovor:

1. členu ZUP je določeno, da morajo po ZUP postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Pri vodenju disciplinskega postopka zoper člana zbornice, gre nedvomno za odločanje o pravici, obveznosti, oz. pravni koristi posameznika – člana zbornice, ker je izid takega postopka odvisen od tega, ali bo posamezni član dejavnost še lahko opravljal ali ne. Zbornice so namreč ustanovljene na področju reguliranih poklicev, njihov namen pa je, da zaradi varovanja javnega interesa na določenem strokovnem, oz. poklicnem področju same postavljajo pravila igre znotraj »ceha« oz. jih regulirajo. Hkrati je potrebno izpostaviti, da v primeru zbornic z obveznim članstvom, ki je pogojeno z javnopravnim položajem člana, se zbornicam prepušča odločanje o članstvu v okviru disciplinskega postopka, kar omogoča vpliv na izvajanje upravnih/javnih nalog njenih članov.

Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju besedila: IZS) je nosilka javnega pooblastila, ki je po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23,v nadaljevanju: GZ-1) pristojna poklicna zbornica, ki izvaja disciplinski nadzor nad vodji del kot javno pooblastilo. Ustanovljena je na podlagi Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17 in 133/22 – odl. US, v nadaljevanju: ZAID), z namenom zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb v Republiki Sloveniji. Med nalogami, ki jih IZS izvaja kot javno pooblastilo, je tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje, kar izhaja iz četrte točke prvega odstavka 27. člena ZAID. V okviru izvajanja ciljev ustanovitve IZS, nadzoruje izpolnjevanje poklicnih dolžnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 37/18, 68/19 in 135/23, v nadaljevanju: pravilnik), v četrtem odstavku 54. člena določa, da se zavrženje zahteve prijavitelja izda v obliki sklepa, pri čemer pa sestavine sklepa niso posebej določene. Glede na navedeno, bi se glede sestavin sklepa torej smiselno uporabljale določila ZUP. Ker pa v skladu z 80. členom pravilnika, prijavitelj in oškodovanec nista stranki v disciplinskem postopku in se lahko disciplinskega postopka udeležujeta le, če ju disciplinski organ povabi (Inženirska zbornice Slovenije), se prijavitelju lahko poda odgovor z dopisom, ki ne uživa posebnega pravnega varstva. Takšno prakso zasleduje tudi Sklep US IU 587/2020-12 z dne 22. 12. 2021, ki pravi, da mora organ v tovrstnih primerih, torej kadar se postopek začne po uradni dolžnosti, na potencialne zahteve oziroma predloge odgovoriti s sklepom procesnega vodstva, brez posebnega pisnega in vsebinsko razloženega sklepa, saj v zvezi s procesnim predlogom izdaja posebnega sklepa po zakonu ni predvidena. Takšen sklep, oziroma dopis torej po vsebini ne predstavlja niti akta, ki bi pomenil odločitev o pravici ali obveznosti, niti ne gre za katerega koli od sklepov, zoper katere je dovoljena pritožba.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...